burjac@ajd.sik.si

Pozdravljeni na vetrovnem dvorišču besed!

Burjač je spletišče, namenjeno branju in objavljanju kratke proze ter poezije. Z njim želimo doseči, da bi kvalitetni literarni izdelki ponudili zanimivo bralsko izkušnjo širši množici bralcev. K sodelovanju vabimo tako izkušene in uveljavljene avtorje kot tiste, ki so šele začeli brusiti svoj pisateljski talent. Registrirate se lahko tukaj.

"Šumotavo podrhtavajo krilca muh, čebel in os, ki jih jesensko sonce še zadnjič pred sodnim dnem kliče iz mrzle odrevenelosti. "
"Kot bi se Gospod spraševal ali je vredno prizanesti ljudem glede na tiste veličastno redke trenutke glorije in premikov vrednih človeštva."
"S tančico pajkovih mrež je obdana luč v duši."
"Čemim sred sobe in ne ostane mi drugega, kot da čakam. Podnevi še gre – prebiram naslove knjig na policah: Izštevanja, Pol sonca, Deštini … Ponoči je pa turobno. Ko bi vsaj kdo navil kako ploščo, karkoli …"

Klama

Avtor: trepetlika
13 Sep, 2020

  Očitno sem se izmazal. Toda dozdelo se mi je, da se nekdo dela norca iz mene. Z desne proti levi – že to se mi je zdelo čudno – so se namreč na steni vrstile žive slike znanih ljudi, in to dvojne: spredaj v barvah, v ozadju, z zamikom v desno, pa črno-bele. Le…

Preberi več...

Meglica mladosti

Avtor: boro5
08 Avg, 2020

V meglici mladosti se zaletavam v tuja prepričanja,  ki postanejo moja.    Pogumno jih branim,  kot bi branil sebe,  kot vojak, ki brani državo,  a države ne pozna, kot jaz ne poznam sebe.    Le, ko z besedami nežno jadram po listu papirja,  v ritmu svoje biti,  se spomnim kdo sem.    Plujem skozi meglice…

Preberi več...

Časostrelec

Avtor: pisunar
13 Jul, 2020

Poznam vas, poznam gospa. Nekam čemerni ste. Mogoče ste slabo spali? Pa kaj me tako gledate? Vem, nisem primerno oblečen za tak lokal in za svoja leta. Vi pa lepo urejeni, z modno revijo v roki, zamišljeni, zgrbančeni v svoja srednja leta, pa vendar še tako pohotni. Zaljubljeni ste v svoje udobje.  Kreacija časa na…

Preberi več...

Spokojni večer

Avtor: marlera
20 Jun, 2020

Topla, a trda skala mi nudi oporo in naslon. Poleg mene se med skalami plazi neka  rastlina, odebeljena, očitno je nekje v začetku maja bujno cvetela. Občutek imam, da če ji prelomim en piramidast list, bo vse steklo iz njega. Sočno in bogato, a hkrati raste v skalah, torej tudi ugnano in vajeno razpenjenih viharjev….

Preberi več...

Ljubezen pri svetilniku

Avtor: marlera
20 Jun, 2020

Misli so mi zbežale. V poplavi spominov je majhna, toda svetla točka. Na trenutke jo jasno vidim in tisti topli val me spet oblije. Spet lebdim, plavam, letim. V svetlobi te točke zagledam sebe. Tisti dan sem spet prišla k svetilniku. Neka nevidna moč me je gnala, pogon na neskončno neverjetnost. Nikjer ni bilo nikogar,…

Preberi več...

Ko angeli padajo v svoja zrcala

Avtor: besedoljub
19 Maj, 2020

V noči, ko angeli padajo v svoja zrcala, mi z ustnicami netiš ognje.   Vzrdhtevaš sred snegov. Z vijoličastimi cvetovi jemleš strahove praznim vejam.   Poiščiva si pomladno zavetje v škarpah pri modrasih; naj še nama oluščijo kože.   Vzemi me v tvoje ničje. Prebodi me s turkizno svetlobo hladnih tolmunov.   V noči, ko…

Preberi več...

Ko sam si glas

Avtor: besedoljub
14 Maj, 2020

      Beli galebi jadrajo čez skledo neba, na obrežja svetlobe in smeha. Lepo zloženi kamni že od nekdaj pojijo noč z belino in v sebi skrivajo praritem vesolja. Preperele mreže ne žanjejo več ribje smrti. Čolni, zvrnjeni na bok, nikogar ne vozijo v vodne daljave, pod lunine luskine, da bi tam utopili spomine….

Preberi več...

Mrzel veter mene žene

Avtor: macolin
13 Maj, 2020

Tisto, da kar se mora, ni težko, ne drži vedno. Včasih še posebno močno ne drži. In ta včasih je prav danes. Danes, zdaj in tukaj. Ko je zaradi koronavirusa za prehod meje v bližini mojega mesta odprta samo ta ena in edina vstopna točka in se zato že dvajset minut premikam naprej po meter…

Preberi več...

Rezina limone

Avtor: besedoljub
11 Maj, 2020

          Ognjeni jezik večera se počasi zajeda v čistost vodnih kapelj, ki padajo skozi kibernetična mreženja naključnih snubljenj. Gledam vodo v vodometu in si domišljam, da bo večer usahnil med tujimi rjuhami. Prgišče nasmehov odtava za pticami, ki so se namenile prečivkati v starem parku, kjer se osamelosti seštevajo v neprepoznavno aritmetiko časa….

Preberi več...

Arhiv

Prijava na E-novice