Ne hodi je rekla na vratih prihajajočega večera in mislila na vsakršne neprijetnosti ki prizadanejo mlado telo in hkrati je vedela da ni moč zaustaviti skrivnega spoznavanja prebujajoče narave v parku ob pol osmih zato je z najtišjim glasom dodala pojdi in ne vrni se več dekle    

Ko brez vonjav v zraku čutiš okus po koži, Po mehki bradavici, ki v ustih se strdi. Ta žametna odeja pokriva krepke mišice In poudari kost pod vratom, Kamor z veseljem stiskaš glavo. Se z poljubi podaš po dolgi poti krvne žile, Ki divje poganja vrelo kri lačnega mesa, Ki nima miru in ne gospodarja!…

Zrineš se skozi vrata kupeja in zapreš drsna vrata. Nepripravljena na smrad, ki se zažene vate in se prične zgoščati v duhove, uklete in pozaprte v steklenicah preteklosti. Spet si v njegovem stanovanju … V pajčevine oblečene stene ljubosumno varujejo nezgrešljiv vonj po odsotnosti ženske roke … Po prepričanju, da je svežina razkošje, ki si…

Za devetimi gorami in devetimi vodami, ne daleč od obale modrega morja sta nekoč bili dve kraljestvi: Zahodno in Vzhodno. In tu se vsa pravljičnost neha. Obe kraljestvi sta se namreč od nekdaj razumeli bolj kot pes in mačka, prisiljena deliti isto kmečko dvorišče, kljub medsebojnemu sovraštvu. V zgodovini je bilo med njima veliko pihanja…

Včasih si lubje na deroči reki, včasih te lasten obstoj boli, včasih ptič v gnezdu; še predno si odletela, so se zapacala. Včasih te je dneva strah tako zelo, da po mrežah brskaš o načinih, včasih si vztrajno rastlinje v žlebu in o pogumu lahno govoriš. Včasih bi načini odpravili zapacanost, drugič gnezdo, tretjič ptico….

Vse, kar sem si v svojem bednem življenju predstavljal pod frazo „biti na tleh“, ni bilo niti slab približek tega tu. Lep dan je zunaj … prelep za smrt. A nima smisla po toči igrati mežnarja … Da sem samo slutil, kaj se bo zgodilo, bi se ubil, še preden me je usoda zapletla v…

Po vsej verjetnosti si nisem izbral pravega kraja za samotni razmislek. Popoldanski park utripa v veselem raznoglasju teles. Razprostrte odeje obkrožajo balet kosmatih, nazdravljajočih podpazduh. Povsod okrog mene se sliši otroške napade teptanja na pomladne bilke. Še sam dodam prispevek k tej krpanki neštetih zmotnih hotenj in premičnih ražnjev, pripravljenih, da se zašibijo pod težo…

Sem D Muc. To ime sem si izmislil sam, ker me je sram priznati, da so me moji ljudje (mačke nimamo gospodarja – to je samo za pse, da smo si na jasnem), krstiti z močno poniževalnim Muci Cuci. V ti bajti vsi pišejo, pa je še mene prijelo, da bi nekaj natačkal, ker sem…