Tudi letos smo kar dejavni v šoli kreativnega pisanja. In ob koncu prvega smestra se spodobi, da vam damo v branje nekaj sestavkov, ki naj pokažejo napredek in inovativnost kreativno pisočih dam in gospodov. Tokrat sem združil obe skupini: napredno in nadaljevalno, to pa zato, da bi videli, kako se počasi stapljata. Namenoma so prispevki…

Pregibi samega sebe po vzoru Hieronymusa Boscha. Tudi letos odbiramo jagodni izbor – med poezijo je zagotova ta tista, ki ponudi vrhunsko poetično vibracijo. Čestitamo. POVRŠINA: ZAPAHNJENA SIVINA Prazen, siv in v hlad poslikan z bolečino najinih tišin, zapahnjen je, oltarni triptih tihega razblina. Zemlja, stisnjena v ploščat nesmisel, med iskanje pozitive, blodnje v jedru,…

Spomladanski ciklus predavanj in vaj se veselo nadaljuje. Tokrat se predstavljajo udeleženci nadaljevalnega tečaja. Kreativno pisanje ima veliko izzivov. Ta, ki smo se ga lotili v vaji št. 18 je zahteval transfer pripovedovalca – nenadoma naj bi zgodbo govorila fotografija. Vsi teksti so tak stilski preobrat dobro udejanili. Poleg samega transferja pa so avtorice in…

Tokrat postavljamo na ogled produkcijo obeh delavnic, začetne in nadaljevanje.  Zanimivo je spremljati literarno obdelavo v začetni delavnici, kjer imamo sistem podvojenih vaj – v prvi, tečajniki napišejo preprost zapis, v drugem delu pa ga olepšajo, izpilijo, dodajo nov ritem stavkov, jih obogatijo, izmojstrijo. V nadaljevalni delavnici, skušajo tečajniki osvojiti nove upovedne tehnike – imeli…

Kot je bilo že najavljeno, bomo Burjač osvežili s pravljico v nadaljevanjih v tekstovni in zvočni obliki. Omeniti je potrebno, da je pravljica namenjena pravzaprav vsem. Morebiti vas bo potegnila v drugačen čas in v drugačne zgodbe. Avtor pravljice je Bojan Bizjak, prebira pa Jolanda Lesnik. Nadaljevanja bodo sledila vsako nedeljo. Cvetanija 1 Pravzaprav je…

Tvoje svetišče je odsekana veja starega bora visoko pod nebom. Tam ždiš v sveti tišini. Tvoj neskončni mir diši po borovi smoli in poletju.   S tvojih belih kril čas kaplja na zemljo.   Nastavim dlani in vanje lovim najine skupne minute neskončnosti.   Tam zgoraj, visoko nad mano, nisi na preži za zemeljsko hrano….

Okoli ulične svetilke so se vrtinčile snežinke in se, že utrujene od poplesavanja, počasi spuščale proti tlom. Večina se jih je ob dotiku s tlemi stopila, nekatere pa so še kar vztrajale in skušale tudi pločnik odeti v bel puh. Stopala je s previdnim korakom, jezna sama nase, da je preslišala vremensko napoved in se…

Gledam skozi okno. Tu in tam so še bele zaplate snega. Nekam hitro se letos ponuja pomlad, kot da bi se hotela odkupiti za dolgo, mrzlo zimo. Na nebu, neposušene modre barve je, plavajo oblaki. Tam vidim ovčko … zraven se mi smeji dedek mraz s svojo dolgo, sivo brado … pa muc … spet tam plava…

  V postan dan, ko se hlapi prekrokane noči pomešajo med seboj v en sam zadah, se prebuja družba kozarcev na tasi, ki jo je Katra, ne da bi jih pomila, odložila šank. »Kakšen žur!« votlo spregovori kar dobro ulit bukalet, odstavljen na drugem koncu. Dolgo je stal kot okras na zgornji polici med glaži,…

Četudi je bilo poletje, je moral sredi noči zapreti okna, saj je nežna sapica, ki je pihala iz gora, prav nesramno ohladila njegovo podstrešno sobico, v kateri ga je nastanil star najemodajalec. Iz omare je potegnil še eno odejo in se pokril, nato pa do jutra zaspal. Zbudila ga je budilka njegovega telefona, in to…

ZIMA Gledam skozi okno. Zunaj naletava sneg. Ljudje so oblečeni v tople plašče in šale. Hitijo. Za sabo puščajo neme sledi v snegu. »So jim misli prav tako tople kot plašč v katerem so zaviti?« se vprašam. Zimska tišina mi ne da odgovora. A moje misli so tople. Vsa sem odeta v toplo dlan, ki…