Kategorija: Nekategorizirano

Spoštovane sodelavke in sodelavci, bralke in bralci, avtorice in avtorji, v prihajajočih praznikih Vam želimo veliko notranje ubranosti, miru, sožitnosti in uresničljivih upanj. V novem letu pa naj zdravje daruje dovolj moči za presežne sanje, in naj se kreativnost razcvete v lepoto, ki lepša svet. Bodite zavestno dobro in dobri.

                    Zdaj si za klasiko, kajne?  Pronicaš skozi svetlobo dneva in snuješ nove sanje, ki te bodo plemenitile skozi težo bivanja. Nekaj si mi že povedal, nekaj sem zvedel, drugo so pa natolcevanja. Pa se nisi zresnil, res se nisi. Kult ljubezni se ti zdi tako pomemben, da bi ustanovil novo sekto, če bi…

GON PO VLADANJU Človek je zversko definiran in hoče obvladovati sebe prek drugih. Mislim, da se tu skriva bistvo gona po vladanju. Iz zgodovine vladanja vem, da se je gon po obvladovanju drugih širil premočrtno z naraščanjem plemen. Že plemenski vladarji so imeli nek predgon, neko predpripravo za veliko vladavino. Morebiti obstaja celo gen za…

OBZIDJE Nek šum se je ujel v listje stare lipe ob kamnitem zidu. Dva martinčka sta že prepoznala pomladno toploto in se igrivo lenila; če jih je Rihard dolgo gledal, se je zdelo, da se le malo premikata, prej bi se dalo reči, da komunicirata z njegovo radovednostjo, že malo otrplo od neudobnega sedenja na…

Sedela je na vegasti leseni klopi pred zidanico; nekoč trdno zidano in pod streho z lesom obito, jo je že zdavnaj najedel zob časa. Opazovala je, kako so v zlatorumeni večerni svetlobi škrlatno zažareli vinogradi, ki so se po strmem bregu spuščali proti potoku v podnožju griča. Ščebet ptic, ki so na trtah brskale za…

Svetloba se je tkala v prt neke iluzije, da sva si bila dodeljena: dodeljeni smo si, si rekla, enkrat pred kino dvorano, kjer je smeh krepil sobotno popoldne in sva mislila na poljube v temi, ko bodo vlažna cmokanja utihnila v mavrici magije kino dvorane. Takrat še nisem vedel, da v tebi spi prezgodnja smrt…

SAKARALNI VETER Suha jutra Trepet molitve se je zgnetel v staro krilo, polno praha molka, ki je tako zavozlal grla, da so opletla kito dneva. Ti pa si šla čez izbrite trave mrmraje v jok, v težo dorečenosti, trpke usojenosti, da si nevesta slabo obritega sonca, ki seje sulice spokojne utrujenosti. Hči travnikov si bila,…

Rado še enkrat prebere ta zadnji stavek in pomisli: saj, tole pisanje – sogovornikov nimam pa pišem dnevnik. Vstane, odpre okno in si oddihuje. Čuti ponevihtni zrak, ki tako dobro seda v sobo, polno knjig in zgoščenega vonja. Umiriti se, umiriti se, si prigovarja. Kako bom jutri povedal Magdaleni, da pa … Kje, pri malici,…