Fotografija: Iva L. Novak Podatki navajajo, da ste bili rojeni v Ljubljani, osnovno šolo pa ste dokončali v Domžalah. Če je otroštvo že napotilo, kakšni bomo, kakšen brst smo, bi vprašal, kakšna je bila Tina kot otrok. Morda tiha, morda pa razposajena in vedoželjna – in seveda, je že takrat vzemala v roke knjige. Moja…
Premišljeno je oblekla velik pulover. Tisti s kapuco in velikim žepom spredaj. Črne barve. Logotip na hrbtu je skrila s preveliko jakno iz džinsa. Dva velika žepa ob strani in enega manjšega spredaj na levi strani – v višini srca – je napolnila z nekaj malenkostmi. Če pridem v trgovino s polnimi žepi, ne bo…
Zdaj si za klasiko, kajne? Pronicaš skozi svetlobo dneva in snuješ nove sanje, ki te bodo plemenitile skozi težo bivanja. Nekaj si mi že povedal, nekaj sem zvedel, drugo so pa natolcevanja. Pa se nisi zresnil, res se nisi. Kult ljubezni se ti zdi tako pomemben, da bi ustanovil novo sekto, če bi…
POGOVOR Z DR. FRANCEM KORENOM – Še en iskren pomenek, ki ponuja tudi zanimivo pesniško produkcijo – na dnu je, vredna branja. Vprašanja sem pripravil in uredil: Bojan Bizjak Tam, kjer se tišine zbirajo in zapojejo z burjo, tam ste odgnali. Kakšni so spomini na otroštvo v objemu narave? Moja otroška leta so bila izjemno…
GON PO VLADANJU Človek je zversko definiran in hoče obvladovati sebe prek drugih. Mislim, da se tu skriva bistvo gona po vladanju. Iz zgodovine vladanja vem, da se je gon po obvladovanju drugih širil premočrtno z naraščanjem plemen. Že plemenski vladarji so imeli nek predgon, neko predpripravo za veliko vladavino. Morebiti obstaja celo gen za…
OBZIDJE Nek šum se je ujel v listje stare lipe ob kamnitem zidu. Dva martinčka sta že prepoznala pomladno toploto in se igrivo lenila; če jih je Rihard dolgo gledal, se je zdelo, da se le malo premikata, prej bi se dalo reči, da komunicirata z njegovo radovednostjo, že malo otrplo od neudobnega sedenja na…
DOBRO ŽIVI, KOMUR JE MALO ZADOSTI V prepadnih grapah na severni strani Trnovske planote je živel star kozel. Ponosno se je sprehajal po grapah, stopal čez prepadne stene in skakal preko osamelcev. Včasih se je zavlekel v neprehodne stene Poldanovca, kamor lahko stopi le najbolj previdna gamsja noga. Tam je našel svoj mir. Iz svojega…
Sedela je na vegasti leseni klopi pred zidanico; nekoč trdno zidano in pod streho z lesom obito, jo je že zdavnaj najedel zob časa. Opazovala je, kako so v zlatorumeni večerni svetlobi škrlatno zažareli vinogradi, ki so se po strmem bregu spuščali proti potoku v podnožju griča. Ščebet ptic, ki so na trtah brskale za…
Svetloba se je tkala v prt neke iluzije, da sva si bila dodeljena: dodeljeni smo si, si rekla, enkrat pred kino dvorano, kjer je smeh krepil sobotno popoldne in sva mislila na poljube v temi, ko bodo vlažna cmokanja utihnila v mavrici magije kino dvorane. Takrat še nisem vedel, da v tebi spi prezgodnja smrt…
SAKARALNI VETER Suha jutra Trepet molitve se je zgnetel v staro krilo, polno praha molka, ki je tako zavozlal grla, da so opletla kito dneva. Ti pa si šla čez izbrite trave mrmraje v jok, v težo dorečenosti, trpke usojenosti, da si nevesta slabo obritega sonca, ki seje sulice spokojne utrujenosti. Hči travnikov si bila,…