Kategorija: Roman v nadaljevanju

Ponedeljkovo jutro je še trosilo lahek pršec, ko je šef zasebne detektivske pisarne na Dunaju, gospod Zigmund, strmel v ekran računalnika in si čisto na rahlo tapkal s kazalcem leve roke po močnih sivih brkih. Pregledoval je sporočila, ki so prihajala že vse od sobotnega jutra, ko ga je poklicala gospodična Lora in v joku…

In je Todor začel: Ko je to prebral, je Piotr pripomnil: »Ja razumem, samo tam tudi imajo kamere, ki beležijo, kdo vse je za računalnikom. Že vem, majico s kapuco, si bom omislil in to naredil, ko bo padal dež, poletne nevihte. Tisti naslov bom kreiral šele potem in še isti dan poslal prvo sporočilo.«….

Poletna noč je pokorila vaško življenje. Pred malim hotelom je bilo še živahno, saj je bila turistična sezona na vrhuncu; glasen smeh se je odlepil in tlesknil v mali bukov gozdič za hotelom, kjer so še bili lepo pokošeni travniki. Todor je trudno peljal mimo, gledal luči, gledal razkošno sproščenost, v sebi pa je tlačil…

Noč na pomolu, je zasanjano premišljal Piotr in si odpočival od dolgega dne, ker je veliko plaval in tudi veslal. Moram si okrepiti roke, je premišljal, moram. Kopati v septembru: hitro, učinkovito … Sobotna noč v Piranu, samota, nekaj skal in bučljivo morje, že kar jezno. Močan veter je metal vodo do niju in ju…

Malo pred šesto popoldan je parkiral pred lokalom, kjer je domneval, da bo tam Gustav. Najprej si je ogledal parkirišče. Malo so ga reorganizirali: nova korita za cvetje, nova svetila, podaljšali so ga, ja, za deset parkirnih mest, je ugotavljal. Očitno jim nese, se je nasmehnil. Iskal je črn Posche z znano registracijo. Zagledal ga…

Tako, to je načrt, če povzamem: Oblačila, orodja, zaščita, blokada signala. Da malo razmislim: s kombijem prideva do njive, krsto zvlečeva v koruzo, lomastiva levo desno, ne naravnost, plitvo skopljeva, založiva – ja, dobro bi bilo, potem koruznico zažgati, požar bi pritegnil firbce in gasilce, ne. Morala bova temeljito prekriti in … Vem, iskali bodo…

Todorjeve misli so zašumele. Nenadoma se mu je zdelo, da bi bilo najbolje, če bi na vse pozabil: na mrtveca, na ta kraj … Kamere, kamere, alarmi … Dobro, takrat bo ta mladenič dežuren, samo nočne so mu dali … Ker je mlad, hiter … Pa če bi … Nisem ga še videl. Mičo ima…

Sobotni nemir na gostinskem vrtu je rastel, se razbohotil, da je še v pivnico priletelo nekaj smeha in glasnih pomenkov. Vaški mladci so se zbirali, da bi potem šli dol v mesto in se raztepli po dveh treh lokalih, kjer je bila občasno glasba in so se zapirali šele zjutraj; vsaj eden je bil znan…

Doktor Miljenko je sedel na robu postelje in se umirjeno pogovarjal s Tiljem. Na obrazu se mu je videlo, da mu je odleglo. »Kaj sta dognala?« je Piotr vprašal. »Hja, zastoj blata. Dal sem mu še dodatno injekcijo za blažitev krčev in pije odvajalno sredstvo, tisto, veste, ki najprej mehča blato, da raztopimo strdke, s…

Popoldanska tišina v sobi se mu je zdela sumljiva, le lahen brenčet klimatske naprave je nakazoval, da si je gospod sam uravnal hlajenje, bolje rečeno samo prezračevanje. Samo sedemdeset let, je Piotr pomislil. Moj oče ima dve leti več, še vedno dela na univerzi, eno manj ima mama, pa tudi še dela, raziskovalka v inštitutu…