Kategorija: Roman v nadaljevanju

      Svežina jutra me preseneča. Hlad je sicer nekoliko večji kot sem ga pričakoval, a jutro je kot umito. Nikjer nobenega oblačka, ene sama jasnost, in tako globoka modrina, da bi kar odplaval nekam tja gor, kjer se kotali čas sem ter tja. Gledam stezice in ne vem, kam bi se napotil. Do sestanka z…

      Vsi ti obrazi, tolsti, pretirano zardevajoči, polni nekega ošabnega optimizma, ki jim kar vre skozi besede. Moram se prav z vsakim rokovati, okrog petnajst jih je. Grof jim je že razložil, da sem njihov besedni reformator, da sem izjemen psiholog, filozof in raziskovalec jezika. Sami aristokratski obrazi, res, nevajeni trdega intelektualnega dela. Še največji…

Dvorana je okrašena z majhnimi svetilci, jajčasta miza pa se kar šibi od jedil. Posedejo me poleg grofa in njegove žene, precej mlajše od njega, kipljive črnolaske, ki je mljaša celo od moje Minde. Kakšna zaobljenost, kakšne čutne ustnice … Baje je doma tam nekje iz zahodnega roba Evrope. Še dobro, da sem olajšan in…

 Res ni trajalo dolgo, samo nekaj minut. Pristala sva mehko, skoraj da bi se dalo reči, da nežno, na ploščadi nad ovalno hišo – res, tukaj težko najdeš hiše, ki bi bile zamejene z robovi; razen seveda, že omenjenih zgodovinskih naseljih. Dva služabnika v rdečih uniformah – pa si lahko sploh predstavljate drugo barvo v…

 »Ja, gospod Bobinsky, končno, končno,« drobi besede srednjevelik atletsko grajen moški. Oblečen je v togo obleko, nekakšen dres ali kaj. V obraz je malo zabuhlinast, bržkone, ga rad srkne. In njegove nežne negovane rokice ostanejo razširjene v zraku. Občutek imam, da bi me rad kar objel. Pa se samo rokujeva. Zažema mi roko in zdaj…

Začenjamo nov roman v nadaljevanjih – tokrat je to prijazna mešanica znastvene fantastie in humorja. Seveda ima roman tudi globjo razsežnost, saj se ukvarja z dilemo, kaj bo s Slovenci in slovenščino leta 2945. Pisatelj je domneval, da bo takrat velik kos Slovenije potopljen – zanimiva fantazija, in spet bodo grofije. V upanju, da vam…

EPILOG V hladnem jutru po drugem Zboru za pankracijo se je do odra utrujeno primajal kantavtor Andi Sedmina. V zanosu časa je preko noči spisal novo skladbo in nameraval jo je odpičiti spečemu ljudstvu. Bila je šesta ura prezgodnjega jutra, ko je s svojo obrukano kitaro stopil na oder, se odkrhnil v mikrofon in izžetim…

ZLO GLASNEGA V ZATONU Davor je z nejevoljo zaznal premikanje zobatega okovja in jeklenic. Ves blazen je zatulil po stopnišču. Šele sedaj se je spomnil, da je v kleti dvigalo, s katerim so ne nazadnje imeli namen pretovoriti drogo, še preden bi stavba pogorela. “NE! NE! NE!” je hrapavo krulil, medtem ko se je hropel…

OKOSTNJAK V OMARI “… stopim na oder in prepričam zbrane, da so bili zavedeni. Ti je sedaj vse jasno?” “Jasno, jasno …” “Ma klinac, ti je jasno! Sigurno boste spet vse zajebali, vi kreteni. Še enkrat ti bom ponovil cel postopek. Pa zapri vrata in preglej, če nama prisluškujejo.” “Vse je čisto, gospod predsednik. Prejle…

PRVI PLAN “Glej ga! Martin, kaj pa ti tu?! Kako si pobegnil iz zapora?” “Nisem. Sploh me niso ujeli in zdaj jim bo žal. Daj sem tisto kamero! Je kaseta vstavljena?” “Je. Pa kam misliš s kamero?” “V parlament. Bodite pripravljeni na komentiranje kislih ksihtov.” “Čakaj! Kaj?” “Boš videl. Ti samo pripravi predvajalnik ob odru!…