burjac@ajd.sik.si

Kategorija: Poezija

Luč nevidnosti

Avtor: swislar
03 Dec, 2019

Hodiš po mestu, mrke postave mimo tebe hite. Otožni obrazi, katerih misli v neznano beže. Osamljena ptica, pozdravi tvoj notranji nič, na poti prazna piksna, čas te tepe kot bič. Pogled zre v daljavo, daleč tja nekam proč, tam za obzorjem, kjer tudi podnevi vedno je noč. Čakaš svetlobo, da prižge ti notranji žar, v…

Preberi več...

***

Avtor: tom-veber
02 Nov, 2019

Vedel sem da moram to narediti zase napisati slavospev nežnosti se odeti v cvetje potopiti v mleko si dovoliti biti krhek tako krhek skoraj prosojen da bi lahko v mojo notranjost lila svetloba. 

Preberi več...

Človek je luč ali tema

Avtor: besedoljub
22 Okt, 2019

Med vetrom in sanjami radostne roke grabijo vrče. Skrinja bodočnosti se je že odklenila. S tančico pajkovih mrež je obdana luč v duši. Le kdo zmore ukrotiti morje z enim samim zamahom. Orkani bodo podrli ciprese in raztrgali zavese, ki skrivajo tebe, človek. Šepet križev pove: Človek je luč ali tema. Bitje svobode je, brez…

Preberi več...

Katedrala (ljubezni)

Avtor: hal9k
26 Avg, 2019

Zvezde zlate in srebrne, šivajo skoz šipe, line, iz blaga luči in teme, krinolino domišljije. Svet s teboj je lep kot roža, ki se pne po katedrali.  Cvet se vije, kipe boža listna roka, dlan petali. Nekje med oboki mraka, žubori potoček petja, majhen zvonček pritrkava, sredi zime, vonj poletja. Hlad stebričev, vroče čelo, polno…

Preberi več...

Ko zaprem oči

31 Jul, 2019

  Ko zaprem oči. Vdihnem. Diham. Utrip srca se ujame z ritmom pihanja vetra, mežikanja zvezd, padanja slapu, drhtenja mesečine. Izgubila sem se v toku nočne veličine. Brenčijo v travi, sikajo pod nogami. Zaprhutajo mogočna krila, ki se pomešajo v simfonijo glasov. Negibno stojim. Prazna glava,  nobene misli. Samo občutek. Tu in zdaj. Ne padem…

Preberi več...

Oko Neba

Avtor: hal9k
29 Jul, 2019

Daj vzemi dva oblaka iz nič, jim ustnice dodaj, oči. Prepričaj lastovičji rep, da jim nariše bel nasmeh. Zavij vihar jim ‘krog ušes, naj pramen las bo kakor dež, zastrl sonce, ki kleči, nad robom morja v mavrici. Okrog zavese iz dežja, sladkorčke zvezd nastavi da, ko sežeš z roko v prah noči, naj dlan…

Preberi več...

Človek z Dvema Urama

Avtor: hal9k
10 Jul, 2019

Človek z dvema urama, in verigo ‘krog srca. Pod ozvezdji daljnimi, med kazalci šteje dni. Veter diha, dež drsi, dve dlani, kot kapljici. Ena je za srčno stran, druga sega preko sanj. Pod nogami raste mah, čelo je naguban čas. Brazde lic zastira list, in med listi, so oči? In nad njimi še oko, in…

Preberi več...

Vdih

Avtor: hal9k
05 Jul, 2019

Mar roža se vpraša: “Sem roža? Dišim?” In roka, ki trga to rožo, trenutek zastane v gibu in roža gre z njim, in vse kar ostane je Vse. In občutek, da nič ni minilo, da vse še mineva, da vse je bilo, da obstal bo ta svet četudi brez nas, mi smo le sled odseva,…

Preberi več...

***

Avtor: tom-veber
03 Jul, 2019

Spomnim se da je bilo nekoč svetlo mesta so utripala tako prodorno roke so bile varne spomnim se ognjemetov travnih bilk kresnic polnih želja po novem po dihanju po ljubljenju.

Preberi več...

Didaskalije

Avtor: primus
25 Jun, 2019

Ne hodi je rekla na vratih prihajajočega večera in mislila na vsakršne neprijetnosti ki prizadanejo mlado telo in hkrati je vedela da ni moč zaustaviti skrivnega spoznavanja prebujajoče narave v parku ob pol osmih zato je z najtišjim glasom dodala pojdi in ne vrni se več dekle    

Preberi več...

Arhiv

Prijava na E-novice