Stopila sem na vlak za Koper. Rada se vozim z vlakom, tako široki so prehodi in prostorsko bogato razporejeni sedeži. Sicer se v Sloveniji ne moremo pohvaliti z visokim standardom; nasprotno, včasih je verjetno poštna kočija hitreje prišla iz Ljubljane do Trsta kot se peljemo z vlakom danes. Zdi se, da se je vlak zapeljal…
Pogled na uro mu je povedal, da manjka še petnajst minut do vsakodnevnega obreda – kadar je vreme dovoljevalo –, ki ga ni hotel zamuditi. Za vsak dan je vedel, kdaj se začne sončni zahod. Domov je prispel pet minut prej. Do tri četrtine je napolnil kozarec, ki je stal na mizici pri oknu, skoraj…
Obrne se na drugi bok, odejo potege čez ramo. Malo bom še dremal, malo, glavo – rahlo ga boli –porine pod blazino. Ampak … to ni moja odeja … Kje sploh sem? Odpre oči in se zdrzne. To, kar zagleda, ne spominja na njegovo sobo; ali dnevno sobo, kjer včasih zaspi, ko se sredi noči…
Tudi letos, torej 11 leto, teče šola kreativnega pisanja. Že kar dolgo nismo izpostavljali dobrih tekstov – tokrat ponujao dva, ki sta se ukvarjala s strahom na potovanju z avtodomom. OB OKNU S POGLEDOM NA TRSTIKOALI O STRAHU Zastirala je okno, z roko zadržala vrtečo se palico in oči ustavila na cvetoči trstiki … kozmično…
Takole se predstavijo najvztrajnejši, ki so vztrajali tudi v čau Korone in pisali. Izbor ponuja tematske raznolikosti, ki smo jih vadili. Namenoma so puščeni tudi komentarji mentorja in izbrani fragmenti iz zgodb. Ob zaključku lahko ugotovim, da sta izpovedna moč in esteska raven dosegla zavidljiv napredek. Hvla vsem, ki boste tekste, upam, z veseljem prebrali….
Tudi letos so kreativke v nadaljevalnem šolanju ustvarile nekaj tekstov, ki so vredni branja. Iz niza prispevkov je moč videti, kako so bili teksti mentorsko obravnavani in s kakšno spretnostjo so nekateri od njih že dobili drugačno estetsko nabitost. Tako se literarna šola predstavi, zdaj, ko smo zaključili. Nadejamo pa se, da bomo v jeseni…