Kot uročena je strmela v njegovo dlan, sproščeno položeno prek trebuha. Kako lepa dlan! Velika, z dolgimi, čvrstimi prsti in podolgovatimi nohti. Prešinilo jo je, da je podobna roki njenega pokojnega očeta. Ob tej misli se je stresla. Očetova dlan je zanjo pomenila varen pristan; dlan tega moškega, na čigar fotografijo je naletela med brskanjem…
Bobni in sveče Mrak je trdoživ. Leze nam v oči, temno se spogledujemo. Rolerji me rahlo žulijo in želim si, da bi bila na Floridi, tam je zdaj moj dedek, ne še star, a je tam. Z babico polegata po stolih in buljita tiste svoje trapaste stvari … Mi, črni, črni in s črno dušo,…
Todor je zdaj uvidel, da je naredil nekaj napak: tista praska … sledi kombija na kmetiji ob njivi, polomljena koruza. Nimam več kaj Tajiti, naivno je bilo, naivno … Ja, imajo me, imajo … Nič, v zapor bo treba, samo kam. V Bolgarskega ne bi šel, vem, kako je tam, nimajo ravno evropskih standardov. Pobegniti…
Inšpektor Zigmund se je lagodil pred znano restavracijo v Puli. Dobro kosilo in kozarec močnega rdečega vina, sta mu vrnila vzneseno radovednost in zagnanost. Obrisal si je usta, prisrknil vino, se naslonil v udobnem stolu in premišljal: Kaj imamo: noč, ko je bil dlje odsoten. Stanje kombija je poznal. Sandi so njegovi sodelavci povedali, da…
Gospa Gina je dolgo molče sedela na balkonu in, tako je kazalo, uživaško vlekla cigareto. Čez nekaj časa si je pritegnila telefon, gledala na zaslonček – iz tiste pozicije nisem dobro videla, kakšne barve ima, videla pa sem, da ima telefon oblečen v usnjen etui, rjave barve – moj je črn. Nasploh obožujem črno barvo:…
Inšpektorju Zigmundu se je zdelo, da je vožnja že kar dolga. Še enkrat je pogledal na navigacijo, na ekranček in prebral – Hotel Brioni. Vmes je poklical inšpektorja Htrvaške policije. Gospod Franjo mu je natančno opisal protokol, da gospoda Todorja in njegovo spremljevalko neopazno nadzirajo, da so obvestili lokalno policijo in da je vse pripravljeno…
Ponedeljek, sedmega septembra, zvečer, je bila gostilna pri Gamsu, polna mračnega besedja; gostov ni bilo veliko v pivnici. Natakarica je imela veliko dela na vrtu, kjer je še posedalo nekaj radovednežev, novinark in novinarjev, kamermanov; skratka vas je bila polna vznesenega zanimanja, kam je šla krsta C. C. – ja. Pri svoji mizi je sedel…
Kakšna prijetna lokacija, lep park, bazen, vsenaokrog gozd, dovozna cesta. Saj, saj, nekdanji grofje so si znali poiskati imenitne lokacije, ja, v stari Avstriji, bi rekli ljudje … In tale Olga, še vsa v šoku, pa se mi zdi, da je na močnih pomirjevalih. Malo prej je bil tu tisti zdravnik, na kratko sva spregovorila…
Ponedeljkovo jutro je še trosilo lahek pršec, ko je šef zasebne detektivske pisarne na Dunaju, gospod Zigmund, strmel v ekran računalnika in si čisto na rahlo tapkal s kazalcem leve roke po močnih sivih brkih. Pregledoval je sporočila, ki so prihajala že vse od sobotnega jutra, ko ga je poklicala gospodična Lora in v joku…
In je Todor začel: Ko je to prebral, je Piotr pripomnil: »Ja razumem, samo tam tudi imajo kamere, ki beležijo, kdo vse je za računalnikom. Že vem, majico s kapuco, si bom omislil in to naredil, ko bo padal dež, poletne nevihte. Tisti naslov bom kreiral šele potem in še isti dan poslal prvo sporočilo.«….