Objave uporabnika: urednik

Pa kaj je zdaj to?! Saj sem se že popolnoma sprijaznila s posegom; uredila sem svojo »podstreho« – nič več skrbi in strahu – zdaj pa kar naenkrat dvom in bojazen. Zaradi nervoze me začne boleti želodec, nato me začne zvijati, črvičiti v trebuhu … konča se na stranišču z drisko! To me je totalno…

8. poglavje Po jasni noči se je dan pooblačil, a oblaki še niso grozili z dežjem. Undorm se je vračal k hiši, kjer je stanovala Ivana. Pot je sedaj poznal, saj si je zvečer z primerne točke ogledal vas; ocenil je da v vasi ne more biti več kot štiristo, petsto ljudi. Večina jutranjega prometa…

6. poglavje Odločil se je, da se v vas ne bo pritihotapil: stopal bo po cesti, dobil informacije, ki jih potrebuje, in odšel. Če je to bila res čarovnica, kot je domneval, so bili vaščani navajeni na vsaj malo nenavadnega. Sonce se je bližalo zenitu, ko je prišel do prve skupine hiš, kjer se je…

VETROVI V GLAVI Zanemarjena luknja smrdi po zehanju. Nekje ure stražijo bežanje časa. Tam je še, tam, na mizi, skleda polna dopoldanskega premišljevanja in z ostanki olivnega olja, tistega cenenega; zdi se, da je to nek ponaredek. Če bi bil kralj, premišlja Samo. Pogrizne si spodnjo ustnico in se zazira na prazno nedeljsko ulico, ki…

5. poglavje Alani je ves prosti čas med poukom porabila, da je prisluškovala morebitnim namigom Perota in Vida. Rada sta se tako igrala z njo, čeprav je verjela, da nista vedela za njeno popoldansko službo. Bolj kot je razmišljala, bolj neumno se ji je zdelo; kateri odrasel moški bi se šel take otroške fore? Vsak…

Recimo, da ti bo uspelo. Že zdaj se nasmihaš, kot da imaš v zavestju neko načrtno spogledljivo energijo in si zjasnjena s pomladnim dihom čez zaspane travnike, ki trobentajo v rumenem molu in dodajajo bele note, pa čeprav je zdaj šele marec … mrzli vetrovi bodo še vlekli, tega se zavedaš, ko zazehaš in si…

3. poglavje Alani Kastelman si je v polsvetlobi garderobe popravila pričesko, si dolge, svetle lase spela v čop, ter so obrisala solze. “Konec za danes. Zdaj moraš delat.” MAŠČEVANJE!!!! “Ne.” si je rekla. “Ne.” je še enkrat dahnila. Zapustila je temno garderobo, ki je služila tudi kot skladišče in prišla za šank majhnega, pozabljivega lokala…

Šopek iz nastajajočega prvenca pesniške zbirke Izginila En večer hodim skozi gosto meglo, pred mano stoji senca, ki je ne prepoznam, pristopim do nje, že postaja jasna postava pred njo svetloba bila je prelepa, in še lepša, bolj jasna, a megla še in še gostejša postaja a tako je bila lepa, dokler je ni jutranje…

1. poglavje Bzzt, bzzt, bzzt. Valdara je dvignila glavo in pogled iz vsebine delovnega zvezka in se naveličano razgledala po mizi, da bi poiskala izvor tihega vibriranja; vsaka motnja učnega procesa je bila dvajsetletnici več kot dobrodošla. Mobilnik je ležal na mizi ob prenosnem računalniku, ki je pri ugasnjenem monitorju predvajal najnovejše glasbene hite. Podzavestno…

STRAH PRVIČ IN STOTIČ Strah je. Vsako jutro. Vsak večer. Ves čas. Drhtenje. Ženska glava, ki pada in pada. Stojiš tam med grobovi. Čakaš. Prekleta napetost, ki ne izgine. Tujec stoji pred ogledalom. Oblaki so nizko. Pokrajina telesa je požgana. Vračanje na enake točke.  Ponovitev istih napak. Nekoč. Zaman čakaš na preboj. Da se dušenje…