Popoldanska tišina v sobi se mu je zdela sumljiva, le lahen brenčet klimatske naprave je nakazoval, da si je gospod sam uravnal hlajenje, bolje rečeno samo prezračevanje. Samo sedemdeset let, je Piotr pomislil. Moj oče ima dve leti več, še vedno dela na univerzi, eno manj ima mama, pa tudi še dela, raziskovalka v inštitutu…
No, je v avtu, si je Todor oddahnil. Gledal je proti jezeru. Julijsko jutro je ponujalo živahno migetavost svetlobe, ki se je iskrivo odbijala od jezerske vode in od pločevine na parkirišču. Videl je vse do dolgega betonskega pomola, tam na levi je bilo urejeno kopališče. Bilo je že videti nekaj ljudi v kopalkah, senčniki…
»Ja, no, lahko pa se kaj premakne,« je Todor diplomatsko začenjal, zdaj že zadosti alkoholno razgret, da mu je v glavi plesala odprta gomila. »Kaj imaš v mislih« je Piotr rekel in si sam natočil nov kozarček. »Ja, vila C. C. Tam je zaklad,« je Todor rekel in se zresnil. »Ah, tista vila. Nekajkrat sem…
Todor je zavzdihnil in v mislih videval tisto gomilo … Izkopati … ga je obšlo … Kje je danes Piotr!? Zjutraj je že šel, popoldan ga še ni bilo. Njegov terenec, črn in težak, kam je šel? Ta dva domačina … Ta narod, to s pogrebi in potem pitje … Pa ko zapojejo, slišal sem…
Kot je bilo že najavljeno, tukaj je zdaj nov roman, kriminalna zgodba. Dogajanje je postavljeno v izmišljeno državo – ima zanimivo ime – Slavnija, vas je Smrečna in tam je še reka pa čudovito jezero … Zgodba je povzeta po resničnem dogodgku pred desetlji, v neki drugi idilični državi; to se razkrije čisto na koncu…
25. poglavje Odprla je oči. Bila je zmedena. Glava jo je bolela kot še nikoli. Ni vedela, kje je. Hotela se je predahniti, a zdelo se je, kot da jo boljo čisto vse mišice v telesu hkrati. “Kaj pri?” je le negotovo šepnila. Nekaj se je zganilo nekje okoli nje, in naslednjo sekundo je nad…
22. poglavje Domača naloga, ki bi morala Valdari vzeti le pol ure, ji je vzela dobršen del popoldneva. Seveda je večino pozornosti posvečala skupinskemu pogovoru na telefonski aplikaciji in zvečer za šolo ne bi bilo časa, saj so bili dogovorjeni, da gredo skupaj na koncert. Vseeno se je nekako prebila skozi matematične enačbe in spremenljivke;…
Spoštovane bralke in bralci, kot vsako leto, smo tudi letos nabrali tekste za javno branje. Ker je v navadi, da se šola kreativnega pisanja občasno predstavi tudi v burjaču, tokrat ponujamo tekste, ki so bili javno prebirani v torek 9 junija 2026. Soustvarjen je bil čudovit literarni večer. Seveda bo burjač živel tudi poleti –…
19. poglavje “Nisem se ti še zahvalila.” je Undorma iz razmišljanja povlekel glas. Bila je Graciela; oblečena je bila v belo poletno obleko, ki je nežno padala po njenem telesu. Nekaj sekund jo je le gledal, bila je popolnoma drugačna, kot je bila ko jo je prvič srečal. Izgledala je vesela, zdrava; le oči so…
Zeleni odtenki se nizajo vzdolž pokošenega travnika. Zdi se, da se je poletje ujelo v te hribe in ne more naprej; še veter se je utrujeno ulegel na pozlačeno senožet: da, res se ji zdi, da tam leži neka pozlata. Kar strmi in gleda, kako je huda vročina izpila milost sokov in je zdaj pokošenina…