Kategorija: Kratka proza

Torej, skratka … Naročen sem … naročili so me za režijo. France Prešeren, Cankar, evo škarje, evo platno, ves odkrit sem in na zdravje! Zares! Odkrili so me – končno. Razkrili kupček kipčka moje inducirane ustvarjalne vrednosti.  “Zdaj si prost,” so rekli, “léti!” Vidim plane za proslavo, galopirajo po zraku – i-hi-hi – želijo, da…

Večerna luč v kozarcu vina Sanjala je. Povsod sami lepi ljudje, ki so jo kar vodili proti letališču; bilo je na morju.  Bili so vsi, člani njene družine v potovalni opremi. Kamnita obala se je spuščala proti dnu, kjer so se   v igri svetlobe  razraščale rastline. Nenavadno!!! A,  prav enake na delu kopnega in v…

Jana. Večkrat je pomislil nanjo. Največkrat takrat, ko je drvel po avtocesti z obale proti domu in so mu pogled pritegnili grmički ruja, ki se na Krasu bohotijo ob robu ceste in se v tistem času začno odevati v barve z nešteto žarečih odtenkov. Takrat se, z vsemi tistimi barvami, v njegove misli naslika tudi…

Topel sopuh se je razkadil v mraz. Žena, ki ga je prej objemala in tolažila, se je sedaj udrla v tla. Ostala je Šutna s svojimi svetilkami. Temperatura pod ničlo ga je za trenutek iztrgala prividom, ki so tako nazorno nadomeščali resničnost. Prividi so bili tako očitni, da je otipal kamniško svetilko, ko naj bi…

Krik, ki je frekvenčno tako visok, da se njegov zven skoraj neslišno zažre v moje kot namočena jesenska goba mehke možgane. Zdrznem se, a le na hitro in komaj opazno. Prekrižani nogi zdaj raztegnem v ravno linijo, zadnjico potisnem naprej, lopatice naslonim na hrapavo lesovino. Pred mano se razprostira bela meglica in mi prekriva jasnino…

      Južna sapa se že dolgo zasoplo vlači nad starim pomolom, ki je ves zlizan od nenehnih jezljivih valov, ki sikajo tudi med skale na desni; tam zadaj je pristan, ki ljubosumno čuva štiri čolne domačinov, nekdanjih ribičev, dva sta že pokojna, tako sem slišal v mali vaški gostilni, sinoči. Kaj sem prišel v ta…

      Taljenje jutra me najde v zahrbtni legi neke hotelske sobe, v kateri sem že tretjo noč. Nikamor se mi ne mudi, koncert je uspel, zaslužek … Katera je bila sinoči … Nensy, Vali, Loti, Karmen, ne vem, imena zdaj niso važna, zdaj res ne več. Prah usmiljenja mi je izpral slike vseh prsi in…

FATUM –USODA   “V ŽIVLJENJU SO LJUBEZNI, KI ZMEDEJO GLAVO, ČUTE, DUHA IN SRCE. MED NJIMI PA JE ENA SAMA, KI NE ZMEDE, AMPAK PRODRE V GLOBINO IN TA  UMRJE EDINOLE  Z BITJEM, V KATEREM SE JE ZAKORENINILA” ( neznani avtor )   O taki ljubezni je sanjarila in si jo neskončno želela doživeti. Da…

Bolnišnica, ponoči. Zame je bil to poseben trenutek, tako drugačen in nenavaden. Čutil sem, popolnoma ozaveščen z vsemi čuti, kako vrtinec hladnega zraka iz klimatske naprave potuje navzdol proti tlom bolnišnične sobe in ustvarja tisto – običajno težje ali nasploh nezaznavno – mešanje zraka. Zaradi njega postajam vedno bolj in bolj lahkoten, elegantno, prav peresno…

USODNI RIBNIK ANA Mrak se je že spustil na predel mesta, kjer so skrbno negovani vrtovi zastirali poglede mimoidočih na stare, meščanske vile.  Resnici na ljubo bi nekaj vrtov bilo hvaležnih za korenit poseg z žago, vrtnimi škarjami in grabljami. V večini teh hiš, je bilo praviloma razsvetljeno le katero od oken v pritličju. Na…