Kategorija: Kratka proza

Kar naenkrat se je svet ustavil. Veter je v hipu pojenjal, zelenina okrog hiše se je postavila pokonci, kot bi kurja polt zaobjela tudi vso naravo. Roke so obstale, nekatera usta so ostala odprta, da se je prek ustnic pocedila odvečna slina, drugi so ustnici pritisnili eno ob drugo. Trajalo je le nekaj sekund, a…

Zbudil sem se iz zapredka gibljivih sličic podzavesti, tako zmedenih, da sprva nisem ozavestil bolečine, ki mi je kljuvala v desnem stopalu; za trenutek je popustila in se mi nato zažrla v meso s sunkovitim trzljajem … Ribe so zvezde popasle, mi je signaliziral um, otepajoč se spanca, še vedno zakopan v zmečkanino nemirnega polobstoja,…

Jutra se najlepša, tista zgodnja. Odkar imam psa in sem ostala doma, vstajam zgodaj, malo po peti, se uredim, vzamem psa in greva. Doma hodiva ob reki – do prvega mostu in po drugi strani nazaj, ko sva na morju pa ob obali – do koder se da … Leta dva tisoč šest, konec poletja,…

Pred nekaj meseci sem se preselil v to stanovanje. Prejšnje ni bilo zame: trinadstropni blok, klasična gradnja, v pritljičju, pogled na dvorišče – zaprto, z nekaj drevesi, klopmi – ni kaj videti – občasno le razposajene, vreščeče otročaje iz sosednje hiše in upokojence, ki posedajo po klopeh – žalostno. V vsakem nadstropju so štiri stanovanja…

V stanovanjsko sosesko Zeleni gaj, v tretji, predzadnji blok se je vselil nov stanovalec. Bila je sobota in večina stanovalcev je bilo doma in so z ne malo radovednosti gledali selitev prišleka v stanovanje. Celo Lolita (ime so ji dali stanovalci zaradi otroškega obraza) ni prespala jutra, kot je bilo to pri njej v navadi….

Od  dne, ko se je zgodila prva kava, celo ob uri, ko ne pijem kave, je nekaj drugače. Prijetnejše je v službi, ugotavljam. Tretja kava nekega četrtka, je ključna za to prijetno obdobje. Z novim sodelavcem … Ob kavi se je popoln neznanec preobrazil in bo danes čas, ko bodo dekleta na baletu, preživel v…

MANDARINE IN ARTIČOKI Le še na tržnico skoči. Obožuje tržnice in  danes mora izbrskati artičoke … prave domače… za večerni prigrizek.  Artičokini srčki so zakon … in mandarine!!!  Zadnji trenutek hiti in nori. Vedno!!! Iz sna, jo kot budilka zbudi glas izpod črtaste platnene strehe: »Kaj želijo gospodična?« Kakšno primitivno ogovarjanje!!! In to pri mojih…

      Iz sence se ne da razbrati, vsaj v tem trenutku ne, koliko je zares veliko drevo, sredi zelene, ravne trate, zamejene z rjavimi stavbami. Stojim tam in se komaj zavem, da sem sredi nekih sanj, da to ni tista skeleča realnost, ko ti kapne v oči, kadar si zvest ozaveščenosti. Od nekod diši po…

Vrata avtobusa so se sikajoč odprla in v klimatizirano notrino je kljub zgodnji uri butnil vroč suh zrak. To nas je presenetilo, bilo je šele konec marca – doma smo nosili še dolge rokave. Čeprav je bila temperatura okrog 40 stopinj, se jo je lažje prenašalo kot naših vlažnih 33. Tako smo stali na vrhu…

Nekaj jo je prebudilo. Kaj? Kje sem, je pomislila. Sedla je. Moker hlad ji je obdajal telo – mokra je bila, tudi lasje so bili prilepljeni na Lašiče in čutila je, da ji po obrazu drsijo kaplje potu. Njen dih je bil globok in sunkovit. Nekaj groznega se ji je moralo sanjati … a, kaj?…