Kategorija: Kratka proza

FATUM –USODA   “V ŽIVLJENJU SO LJUBEZNI, KI ZMEDEJO GLAVO, ČUTE, DUHA IN SRCE. MED NJIMI PA JE ENA SAMA, KI NE ZMEDE, AMPAK PRODRE V GLOBINO IN TA  UMRJE EDINOLE  Z BITJEM, V KATEREM SE JE ZAKORENINILA” ( neznani avtor )   O taki ljubezni je sanjarila in si jo neskončno želela doživeti. Da…

Bolnišnica, ponoči. Zame je bil to poseben trenutek, tako drugačen in nenavaden. Čutil sem, popolnoma ozaveščen z vsemi čuti, kako vrtinec hladnega zraka iz klimatske naprave potuje navzdol proti tlom bolnišnične sobe in ustvarja tisto – običajno težje ali nasploh nezaznavno – mešanje zraka. Zaradi njega postajam vedno bolj in bolj lahkoten, elegantno, prav peresno…

USODNI RIBNIK ANA Mrak se je že spustil na predel mesta, kjer so skrbno negovani vrtovi zastirali poglede mimoidočih na stare, meščanske vile.  Resnici na ljubo bi nekaj vrtov bilo hvaležnih za korenit poseg z žago, vrtnimi škarjami in grabljami. V večini teh hiš, je bilo praviloma razsvetljeno le katero od oken v pritličju. Na…

Skozi gosto januarsko meglo se je prav klišejsko filmsko vila neskončna vijuga pločevinaste gliste, ki se je v vseh barvah, med katerimi je prednjačila srebrna, črna in rdeča, vlekla čez hladen in utrujen asfalt prestolnice. V mrzlih kapljicah, ki so lebdele nad glavami v debele plašče zavitih pešcev, je bilo čutiti utrujenost post-novoletnih dni in…

Italija, Lombardija, leta 2026 Bolj silovito je vanj zarezoval občutek odtujenosti in tesnobe, tembolj je izkoriščal bliskovite pospeške svojega Tesle po italijanski avtocesti. Pogosto je temu sledil en in isti ritual. Spustil je streho električnega kabrioleta, da bi začutil oster veter. Četudi ga ta zaradi nenadzorovane hitrosti dobesedno zareže v obraz, to sploh ni važno….

KAČJI PASTIR »Svetloba bi lahko bila malo boljša,« je zamrmral, ko je stal pred velikim ogledalom v ozkem hodniku. Premaknil se je, da  bi se videl še iz profila. Šele tedaj je opazil, da se v ogledalu ne vidi čevljev, zato je dvignil najprej levo nogo in na svetlobi preveril ali je čevelj čist in…

Okoli ulične svetilke so se vrtinčile snežinke in se, že utrujene od poplesavanja, počasi spuščale proti tlom. Večina se jih je ob dotiku s tlemi stopila, nekatere pa so še kar vztrajale in skušale tudi pločnik odeti v bel puh. Stopala je s previdnim korakom, jezna sama nase, da je preslišala vremensko napoved in se…

Gledam skozi okno. Tu in tam so še bele zaplate snega. Nekam hitro se letos ponuja pomlad, kot da bi se hotela odkupiti za dolgo, mrzlo zimo. Na nebu, neposušene modre barve je, plavajo oblaki. Tam vidim ovčko … zraven se mi smeji dedek mraz s svojo dolgo, sivo brado … pa muc … spet tam plava…

  V postan dan, ko se hlapi prekrokane noči pomešajo med seboj v en sam zadah, se prebuja družba kozarcev na tasi, ki jo je Katra, ne da bi jih pomila, odložila šank. »Kakšen žur!« votlo spregovori kar dobro ulit bukalet, odstavljen na drugem koncu. Dolgo je stal kot okras na zgornji polici med glaži,…

Četudi je bilo poletje, je moral sredi noči zapreti okna, saj je nežna sapica, ki je pihala iz gora, prav nesramno ohladila njegovo podstrešno sobico, v kateri ga je nastanil star najemodajalec. Iz omare je potegnil še eno odejo in se pokril, nato pa do jutra zaspal. Zbudila ga je budilka njegovega telefona, in to…