Mah neba V soju besed sem zaklet ob vrbi vzdihov. Bilo je že več juter ko sem molil k telesu oddiha preznojen z vodo usmiljena, da sploh še sem. Romarji, vsi prašni od prahu napuha, so šli mimo mojega doma; zvonili so z nepotrebnimi željami, da bili bi uslišani v vreščavem svetu bliskov in sokov…
Ma-ja-no, kako naj začnem?! Kot veste mi je ime Vilijem Kokot, sem … prvič pri psihiatru in … kot razumem, vas zanima zakaj sem tu, pa … če vam smem slikovito navreči bistvo skozi reklo naših krajev, bi rekel: sveže solze so slane, stare pa grenke. Hi, hi. Fffff. Verjamem, da razumete, ali pa ne,…
En sam dan je bil usoden za rojstvo sivine na tvojem čelu. Bila sva metulja, skoraj eksotična – jaz sem imel črna krila z oranžnimi obrobami, ti si imela zelena s turkiznimi obročki. Igrala sva se. Letala sva okrog regratovih cvetov, sedala na travnata zarobja, prhnjavila nad studencem in si nekoliko odpočila na črnem trnju….
To pregibanje treh f(r)az bolečine ob izgubi prijatelja sem … pač … dolgo sem vse to zarival vase in … V dneh pričakovanja vseh svetnikov me je iz nepričakovanih senc podrlo in zarezalo v globino solz. Eno težjih poslovil življenja. Ja. Tujina; cesta; smrt. Žara. In njegova smrt je govorila z mano. Tu, v papirju….
Po prstih ti polzim s preteklega življenja; v tišinah krivde in posipanja s pepelom; hranjen z muko in porazi krhke duše. Žal mi je … in ne bi smel. Nisem se poslušal, duša moja, in ranil sem te v soj odprtih rok, v plapolanje bele cunje za premirje. Sram me je … ker ne bi…
PRED-NAD-STAVEK: INTERPRETACIJA KONTEKSTA Petek je. Sonce mi sili skozi strešno steklovino, jaz sem nerazumljen in begunjska psihiatrična graščina je vsaj v mojem primeru le ponesrečen mentalni trkalnik – ne znajde se med drobci delcev smisla v širini mojega stvariteljstva. Tako kot hadronski trkalnik v Švici ne najde v Božjem delcu obljubljenega odgovora o zgodbi celotnega…
Aja je stala ob oknu in kar ni mogla mimo slik, ki jih je v prejšnjih dneh videla – kako so mrtve odvažali na novo pokopališče. V mestu je bila prava panika. Grof je jezno hodil po svoji veliki sobani, kjer je po navadi sprejemal uradnike in kjer je tajniku narekoval odloke. Vsak dan je…
Kaj mislite, kaj se je zgodilo. Naj povem, da je potem Mitze šla s Čukašem še malo ven, morda še kam na sprehod, ne vemo, kaj se je zares zgodilo. Aji so ostali palčki, ki so se hihetali skriti za težko zaveso. Komaj je čakala, da jih gre pogledat v gozd. Pomislite, da jih…
»No, zdaj pa zgodba. Veš, ta Simon, ta je zelo prebrisan. Ustanovil je druščino prisluškovalcev. Vem, zdelo se ti bo čudno, a je res. Ti prisluškovalci so izbrani palčki, ki imajo izjemen spomin. Vse kar slišijo, si morajo zapomniti. Potem pa Simon to premelje v glavi in ukrepa. Pa ti povem, kako je bilo…
Mitze in škrati Skoraj bi presahnile te zgodbe, res. Pa se je Aja zdaj navezala na Mitze, vabila jo je v svojo sobo, zdaj, ko se je mačja družba raztepla, ko so že odrasli in jim ni bilo do valjanja po postelji, kajti zunaj se je maj razbohotil. Mitze pa je imela čas. Dopoldan…