Objave uporabnika: pisunar

      Noč čara s črno magijo in plodi nesmisel neona v ozaveščenost. Kamni ob cesti so tiho, le telefonske žice, visoko tam zgoraj nekaj nabrnevajo in si bržkone umišljajo, da vedo vse, kar more in zmore človek povedati. Že spet, ah že spet razmišljam v kotanji treznega predjutra. Ko sem stal pod tistim oknom in…

Fiziologija misli se mu ustavlja. Mrzle noge prelaga po obzorju postelje. Pogleda se v priročno ogledalce, ki ga najde na nočni omarici. Katera ga je že tam pozabila? Ah, da, da, to je bila Meta. Nasilna, bela Meta. Imela je jogurtno belo polt in dišala je po postanih parfumih. Sovražila je sonce, sovražila je cvetoče…

       Ne bova razpravljala o sencah, zdaj ne. Tišina me zavezuje k misli na tisto okno, kjer je stala velika rumena sveča, mogoče je bila nekoč celo bela, takrat pa rumena, prašna. Strmel sem vanjo, kakor da je nek kip, ki nosi v sebi strjenko časa, ta pa po neki čudni logiki gori…

Aja je stala ob oknu in kar ni mogla mimo slik, ki jih je v prejšnjih dneh videla – kako so mrtve odvažali na novo pokopališče. V mestu je bila prava panika. Grof je jezno hodil po svoji veliki sobani, kjer je po navadi sprejemal uradnike in kjer je tajniku narekoval odloke. Vsak dan je…

      Kaj mislite, kaj se je zgodilo. Naj povem, da je potem Mitze šla s Čukašem še malo ven, morda še kam na sprehod, ne vemo, kaj se je zares zgodilo. Aji so ostali palčki, ki so se hihetali skriti za težko zaveso. Komaj je čakala, da jih gre pogledat v gozd. Pomislite, da jih…

      »No, zdaj pa zgodba. Veš, ta Simon, ta je zelo prebrisan. Ustanovil je druščino prisluškovalcev. Vem, zdelo se ti bo čudno, a je res. Ti prisluškovalci so izbrani palčki, ki imajo izjemen spomin. Vse kar slišijo, si morajo zapomniti. Potem pa Simon to premelje v glavi in ukrepa. Pa ti povem, kako je bilo…

Mitze in škrati       Skoraj bi presahnile te zgodbe, res. Pa se je Aja zdaj navezala na Mitze, vabila jo je v svojo sobo, zdaj, ko se je mačja družba raztepla, ko so že odrasli in jim ni bilo do valjanja po postelji, kajti zunaj se je maj razbohotil. Mitze pa je imela čas. Dopoldan…

      April se je začel zelo kujavo. Tilnu se je dogajala šola, nova znanstva, košarka, potolčeno koleno, odrgnjena roka – rana ga je pekla, pa se je delal junaškega, da to ni nič. In spet je lahko brskal po internetu, iskal stvari, ki so ga zanimale. Nekaj časa je stal ob oknu, gledal meglo nad…

    Mater tole, je pomislil Tilen – bengalski tiger. Čakaj, kakšni so, si je rekel in odtipkal v iskalniku. Ogledoval si je slike in se spakoval: Mater, če te ta mrcina … Meni so bolj všeč pume. Ko bom zadosti star, si bom omislil dobrega terenca, ekipo in bomo šli v Južno Ameriko, ja ……

Malo pred sončnim vzhodom pa me je zbudil stražar. Še ne prav buden sem šel z njim v prostor, kjer so ležali moji vojaki. Kaj sem videl, blede prestrašene obraze. Vsi so že bili pokonci, vsi tresoči, nemi. In to naj bi bila moja vojska, sem takrat pomislil. Hiteli so mi kazati krvave sledi, kjer…