Objave uporabnika: pisunar

Dež drobno rosi in dela skupino kapljic na avtomobilski šipi. Magdalena še čuti utripanje pod popkom, kakor da je tam gnezdišče lavinskih energij. Odpre šipo, da zadiha, da zajame hladen, od dežja prečiščen gozdni zrak. Zdi se ji, da je tokrat vase dobila več njegove lave kot običajno. Nepotrpežljiv je bil, poln samotne energije, ki…

Slovo je bilo prisrčno, toplo. Gospa Majda je rekla, naj se še kar pripelje mimo, da je prijeten pogovor in to. Vozi po stranrski cesti, da se izogne švigavemu prometu, ki je ob sobotah popoldan neznosen, sploh pa proti večeru, ko se mladi odpravljajo v mesto na zabave, v lokale, na pico. Iz cele regije…

Rado upehan odneha. Ustavi se ob blatnem kolovozu, ki pelje čez njive. Gleda sledi močnih traktorjev in razgrnjene njive. Ti kompleksi. Lani je bila tu pšenica, vsaj tako je bilo videti, ko sem se z avtom vozil tod mimo, ja. Zdaj pa rjava zemlja, velike njive. Zemlja, kdo bo tebe ljubil? Res vprašanje. Odmikamo se…

Zgoščena noč ga najde doma, omotnjenega od zajetnega zamota marihuane. Stoji ob odprtem oknu, posluša jazz in se smehlja. Gleda se v šipi, si popravlja lase in si misli. Tak dedec pa … In da bi resno z Magdaleno. Ma, ne, ne, saj so še druge bejbe. Ustrezala bi mi kakšna poročena, lačna seksa, taka…

Brane stoji pred zrcalom v predsobi in se gol opazuje. Mišice, stari mišice, glej to, si šepeta in napenja mišice na roki. Pogladi se po stegnih in si dopoveduje, da je pa zdaj dokončno dograjen. Poišče sveže perilo in se obleče. Danes sem tekel kar tri minute, no skoraj tri minute hitreje kot prejšnji teden,…

»Ja, stric Janez, ja. Sama sem bredla po močvirju kemije, ja. Preklete tablete. Samo redila sem se, bila počasna, zaspana, kaj vem. Če pa nisem vzela tablet, sem pa doživljala panične napade. O bog, kolikokrat sem letala na urgenco. No, to je zdaj zgodovina. Za vsak slučaj jih še vedno nosim s seboj v torbici,…

*** Sobota počasi izginja v blagem mraku, ki se nezadržno lepi na preorane njive. Od nekod je slišati oddaljeno zvonjenje, menda iz sosednje cerkve, ne iz naše, premišlja Magdalena in stopa naprej po kolovozu. Že cel popoldan je na dolgem sprehodu, dve uri že. Če bi zdajle bil z mano Brane, ja … Kdaj bova…

Zamišljen obsedi. Diha počasi in gledal ven, kjer je svetloba že dobro napolnila vrt. Očetova kosilnica je že utihnila. Sliši mamo, ki se z nekom pogovarja po telefonu. In sliši: Lučka, ti rečem, noro dobre cene, pojdi, prepričaj ga. Kaj, ja, ja … A Rado, da bi vprašal, če bi vam naredili otroško sobo po…

Rado sedi v zatohli sobi, polni knjig. Objema si kolena in strmi v zelenje tam zunaj. Njihova hiša je že skoraj na podeželju. Sliši očeta, kako drgne s kosilnico, ker hoče, da je trata pred hišo vzorno urejena in okrog vrta tudi. Kurnik na desni je ograjen z novo zeleno ograjo. In skozi odprto okno…

Zdi se mu, da je to jutro drugačno. Odprl je okno, aprilski zrak mahoma zajame zalet in butne v njegovo jazbino. S pogledom drsi po dolgočasni ulici novega blokovskega naselja – asfalt na parkirišču je še črn in črte, ki označujejo parkirišča, belo kričijo v sobotno jutro. Nekaj časa kar tako stoji, zeha, si potiplje…