Tako, to je načrt, če povzamem: Oblačila, orodja, zaščita, blokada signala. Da malo razmislim: s kombijem prideva do njive, krsto zvlečeva v koruzo, lomastiva levo desno, ne naravnost, plitvo skopljeva, založiva – ja, dobro bi bilo, potem koruznico zažgati, požar bi pritegnil firbce in gasilce, ne. Morala bova temeljito prekriti in … Vem, iskali bodo…
Todorjeve misli so zašumele. Nenadoma se mu je zdelo, da bi bilo najbolje, če bi na vse pozabil: na mrtveca, na ta kraj … Kamere, kamere, alarmi … Dobro, takrat bo ta mladenič dežuren, samo nočne so mu dali … Ker je mlad, hiter … Pa če bi … Nisem ga še videl. Mičo ima…
Sobotni nemir na gostinskem vrtu je rastel, se razbohotil, da je še v pivnico priletelo nekaj smeha in glasnih pomenkov. Vaški mladci so se zbirali, da bi potem šli dol v mesto in se raztepli po dveh treh lokalih, kjer je bila občasno glasba in so se zapirali šele zjutraj; vsaj eden je bil znan…
Doktor Miljenko je sedel na robu postelje in se umirjeno pogovarjal s Tiljem. Na obrazu se mu je videlo, da mu je odleglo. »Kaj sta dognala?« je Piotr vprašal. »Hja, zastoj blata. Dal sem mu še dodatno injekcijo za blažitev krčev in pije odvajalno sredstvo, tisto, veste, ki najprej mehča blato, da raztopimo strdke, s…
Popoldanska tišina v sobi se mu je zdela sumljiva, le lahen brenčet klimatske naprave je nakazoval, da si je gospod sam uravnal hlajenje, bolje rečeno samo prezračevanje. Samo sedemdeset let, je Piotr pomislil. Moj oče ima dve leti več, še vedno dela na univerzi, eno manj ima mama, pa tudi še dela, raziskovalka v inštitutu…
No, je v avtu, si je Todor oddahnil. Gledal je proti jezeru. Julijsko jutro je ponujalo živahno migetavost svetlobe, ki se je iskrivo odbijala od jezerske vode in od pločevine na parkirišču. Videl je vse do dolgega betonskega pomola, tam na levi je bilo urejeno kopališče. Bilo je že videti nekaj ljudi v kopalkah, senčniki…
»Ja, no, lahko pa se kaj premakne,« je Todor diplomatsko začenjal, zdaj že zadosti alkoholno razgret, da mu je v glavi plesala odprta gomila. »Kaj imaš v mislih« je Piotr rekel in si sam natočil nov kozarček. »Ja, vila C. C. Tam je zaklad,« je Todor rekel in se zresnil. »Ah, tista vila. Nekajkrat sem…
Todor je zavzdihnil in v mislih videval tisto gomilo … Izkopati … ga je obšlo … Kje je danes Piotr!? Zjutraj je že šel, popoldan ga še ni bilo. Njegov terenec, črn in težak, kam je šel? Ta dva domačina … Ta narod, to s pogrebi in potem pitje … Pa ko zapojejo, slišal sem…
Kot je bilo že najavljeno, tukaj je zdaj nov roman, kriminalna zgodba. Dogajanje je postavljeno v izmišljeno državo – ima zanimivo ime – Slavnija, vas je Smrečna in tam je še reka pa čudovito jezero … Zgodba je povzeta po resničnem dogodgku pred desetlji, v neki drugi idilični državi; to se razkrije čisto na koncu…
25. poglavje Odprla je oči. Bila je zmedena. Glava jo je bolela kot še nikoli. Ni vedela, kje je. Hotela se je predahniti, a zdelo se je, kot da jo boljo čisto vse mišice v telesu hkrati. “Kaj pri?” je le negotovo šepnila. Nekaj se je zganilo nekje okoli nje, in naslednjo sekundo je nad…