Objave uporabnika: JanaKim

Bili sva prijateljici od prvega srečanja s šolo. Spominjam se je, kako je prišla s svojo mamo v garderobo – z veliko rdečo šolsko torbo, oblečena v ujemajočo se obleko, posuto z belimi pikami. Odložila je malho na klop, da se sezuje, a nagajiva torbača je padla na tla enkrat, … dvakrat, … a tretjič…

Iz tramvaja so zvedave deške oči srkale vedno večje zgradbe in ulice, ki so se proti centru mesta še krepile v svoji mogočnosti. Z ročicami se je držal za rob pod oknom in nosek pritiskal na steklo. Opazoval je okrašene novoletne jelke in bleščeče zvezde na mestnih svetilkah. Stegnil je jeziček in polizal šipo, da…

Glasba je utihnila in zahladilo jo je. Ozirajoč se po prostoru, se je zdrznila iz zasanjane omotičnosti. Noč divjega plesa in vročih teles je zgubila svoj čar ob pogledu na pospravljene stole na mizah, med katerimi se je, s krpo na omelu, smukala čistilka. O sranje! sranje! Vsi so že šli!  Spet sem zajebala. Zakaj…

    Joni je kot majhna deklica zelo rada poslušala zgodbe. Vse svoje otroško življenje si je zgradila na njih. Z veseljem je srkala prigode preteklega časa svoje stare mame, ki ji je pripovedovala o vojnih in povojnih časih. Mnogokrat ji konci zgodb niso bili všeč. A bila je tudi pripovedovalka. Njena otroška kreativnost ji…

Zrak je čist in Benetke pometene. Dvigajoče se dopoldansko sonce odseva pestre pastelne odtenke na pročelja meščanskih hiš in njih sence po trgih in ozkih ulicah. Nad mestom se skozi meglico blešči pojemajoča jutranja zarja. Skupinica petih turistov se poigrava z mislijo, da se sprehodi po širokih stopnicah navzdol, ki na Bacino Oresolo  prosto vodijo…

Negotovo je hitela skozi samoten park, proti postajališču mestnega prometa. Ulična svetilka mimo katere je stopala, je nemo brlela v noč. Razbit lestenec je poudarjal turobnost noči. Ravno tako, je nižje na njej utripala novoletna snežinka, naznanjujoč bližajoče se praznike. Šit, sranje, to ni u redu. Je že dober del poti za sabo slišala korake,…