Kak dan se mi zazdi da sem popolnoma razčlovečen moje dlani sanje podplati so razbrazdani od hotenja goltanja svojega srca ko si želi ven med ljudi tekat za oblaki   morda sem nekega dne ko mi je zastal dih in so mi otrpnile blazinice na prstih postal skorja odmev zataknjen pod čevlje neznanca    …

SLADKI PRIVIDI Pravijo, da si sami ustvarjamo prihodnost, svojo realnost.Vse, kar obstaja, si je najprej nekdo zamislil. Tako gre: Osnova vsega je misel.Zmes misli postane naš značaj.In naš značaj je naša usoda. Tudi želje so misli, naša vera v boljšo prihodnost. Močnejša kot je vera in samozavest pri uresničevanju želja, hitreje se želje utelesijo. Samo…

Ker ima literarna delavnica – šola kreativnega pisanja, ki poteka pod okriljem Lavričeve knjižnice, že kar lepo dobo, teče sedmo leto, smo se odločili, da na Burjaču odpremo izložbeni prostor, kjer bo moč prebirati najboljše izdelke. Za začetek se predstavljajo udeleženci nadaljevalnega tečja, tokrat na temo slepote. Naloga je imela namen ponotranjiti občutke slpega človeka…

Za njo se zaprejo vrata in okoli golega vratu ji oktobrska sapa zavrtinči dežne kaplje, ki lebdijo v večerni megli. Popravi si plašč, se sumničavo ozre po sicer osvetljeni ulici, katere svetila skozi gost, vlažen zrak, zlovešče sipajo rumeno svetlobo. Nekje, verjetno v kakšni zakotni ulici, je slišati kruljenje, ki bi skozi filter alkoholnih promilov…

Ta noč za inženirstvo višjega ateljeja ni bila lahka. Kar naprej so morali menjevati stojala, platna, izpirati palete – šef ni mogel spati, pa se je odločil, da bo slikal. In tega so se vsi bali; nobena barva ni bila dovolj gosta, noben odtenek primeren njegovemu razpoloženju. Tudi podnebniki niso užili počitka – nebo se…

Naslednjih dvajset minut sta si družno izmenjevala smotko, medo pa je razpredal Juretu nepoznani klobčič zgodbe o medvedjih mladičkih za katere je zastavil svoje življenje, ko je spravil krvoločne človeške pesjane na napačno sled. Ker to pač pravi medvedji samci počno. Branijo mladiče.  Ob kosmati povesti je Jure začutil dregljaj sramu v imenu svojega očeta…

Še jo vidim, maha mi v pozdrav. Na pomolu se je poslovila od mene in zdaj se poslavlja od naju, tako kot je njena roka vedno težja in utrujena, globlje se spoznanje zariva v srci obeh – šest mesecev me ne bo videla, šest mesecev je ne bom mogel objeti, pol leta je ne bom…

Kadar sem zvedel kaj takega, kar mi je dalo posebej misliti, sem še isti dan vpisal zaznamek v zvezek. Dolgo sem tisti svoj geslovnik s kaširanimi platnicami, z razdelki označenimi po abecedi, povsod nosil s seboj. Vanj sem vnašal raznorazne pojme s področja umetnosti in kulture (v ožjem pomenu besede), kar me je edino zanimalo,…

MEDVEDJI SAMCI Z napetim obrazom je Jure potisnil kljuko, previdno privzdignil vrata, da niso škripala in se neopažen pritajil v očetovo pisarno. Zasedel je izrezljani stol za pisalno mizo in iz žepa potegnil šatuljo s sumljivo vsebino. Razprl je plastično vrečico, iz nje se je privlekla aroma mastnih zelenih vršičkov in za trenutek je to…