Čas v valovih V meglici delcev se skriva svet,  vsak del je hkrati tu in tam; misel lebdi zgoraj, dokler se ne odloči, da je – zdaj. Naš moderni svet šteje, meri in računa, narava valovi in sanja o lepotah. Možgani in zavest, kvantni instrumenti, navdih dobijo, ko pride tisti pravi – zdaj. Čas ni…

10. poglavje “Pst, Valdi.” je za seboj zaslišala globok glas Vida. Obe z Brino sta se kot na ukaz obrnili. Bili sta kot eno bitje: najboljši prijateljici v pravem pomenu pojma. Kar je vedela ena, je skoraj takoj izvedela tudi druga in obratno. “Kaj je?” je šepnila. Sicer je bila ura matematike nujno zlo, a…

Premišljeno je oblekla velik pulover. Tisti s kapuco in velikim žepom spredaj. Črne barve. Logotip na hrbtu je skrila s preveliko jakno iz džinsa. Dva velika žepa ob strani in enega manjšega spredaj na levi strani – v višini srca – je napolnila z nekaj malenkostmi. Če pridem v trgovino s polnimi žepi, ne bo…

Pa kaj je zdaj to?! Saj sem se že popolnoma sprijaznila s posegom; uredila sem svojo »podstreho« – nič več skrbi in strahu – zdaj pa kar naenkrat dvom in bojazen. Zaradi nervoze me začne boleti želodec, nato me začne zvijati, črvičiti v trebuhu … konča se na stranišču z drisko! To me je totalno…

8. poglavje Po jasni noči se je dan pooblačil, a oblaki še niso grozili z dežjem. Undorm se je vračal k hiši, kjer je stanovala Ivana. Pot je sedaj poznal, saj si je zvečer z primerne točke ogledal vas; ocenil je da v vasi ne more biti več kot štiristo, petsto ljudi. Večina jutranjega prometa…

Prgišče pesmi. SVETLOBE Nekaj skrušenega je v večeru, ki se razliva čez zenico pomladi. Takt ptičjega petja se razbrni skozi molitev cvetja, začrkovano z abecedo večnosti. Tvoje roke iščejo v meni roj ozvezdji, ki se gostijo v samoto Pa vendar prikličem svetlobo v kateri bova umila jok bližine. Glej te svetlobe, ki romajo v skrhnino…

6. poglavje Odločil se je, da se v vas ne bo pritihotapil: stopal bo po cesti, dobil informacije, ki jih potrebuje, in odšel. Če je to bila res čarovnica, kot je domneval, so bili vaščani navajeni na vsaj malo nenavadnega. Sonce se je bližalo zenitu, ko je prišel do prve skupine hiš, kjer se je…

VETROVI V GLAVI Zanemarjena luknja smrdi po zehanju. Nekje ure stražijo bežanje časa. Tam je še, tam, na mizi, skleda polna dopoldanskega premišljevanja in z ostanki olivnega olja, tistega cenenega; zdi se, da je to nek ponaredek. Če bi bil kralj, premišlja Samo. Pogrizne si spodnjo ustnico in se zazira na prazno nedeljsko ulico, ki…

5. poglavje Alani je ves prosti čas med poukom porabila, da je prisluškovala morebitnim namigom Perota in Vida. Rada sta se tako igrala z njo, čeprav je verjela, da nista vedela za njeno popoldansko službo. Bolj kot je razmišljala, bolj neumno se ji je zdelo; kateri odrasel moški bi se šel take otroške fore? Vsak…