Kategorija: Kratka proza

Topel sopuh se je razkadil v mraz. Žena, ki ga je prej objemala in tolažila, se je sedaj udrla v tla. Ostala je Šutna s svojimi svetilkami. Temperatura pod ničlo ga je za trenutek iztrgala prividom, ki so tako nazorno nadomeščali resničnost. Prividi so bili tako očitni, da je otipal kamniško svetilko, ko naj bi…

Krik, ki je frekvenčno tako visok, da se njegov zven skoraj neslišno zažre v moje kot namočena jesenska goba mehke možgane. Zdrznem se, a le na hitro in komaj opazno. Prekrižani nogi zdaj raztegnem v ravno linijo, zadnjico potisnem naprej, lopatice naslonim na hrapavo lesovino. Pred mano se razprostira bela meglica in mi prekriva jasnino…

      Južna sapa se že dolgo zasoplo vlači nad starim pomolom, ki je ves zlizan od nenehnih jezljivih valov, ki sikajo tudi med skale na desni; tam zadaj je pristan, ki ljubosumno čuva štiri čolne domačinov, nekdanjih ribičev, dva sta že pokojna, tako sem slišal v mali vaški gostilni, sinoči. Kaj sem prišel v ta…

      Taljenje jutra me najde v zahrbtni legi neke hotelske sobe, v kateri sem že tretjo noč. Nikamor se mi ne mudi, koncert je uspel, zaslužek … Katera je bila sinoči … Nensy, Vali, Loti, Karmen, ne vem, imena zdaj niso važna, zdaj res ne več. Prah usmiljenja mi je izpral slike vseh prsi in…

FATUM –USODA   “V ŽIVLJENJU SO LJUBEZNI, KI ZMEDEJO GLAVO, ČUTE, DUHA IN SRCE. MED NJIMI PA JE ENA SAMA, KI NE ZMEDE, AMPAK PRODRE V GLOBINO IN TA  UMRJE EDINOLE  Z BITJEM, V KATEREM SE JE ZAKORENINILA” ( neznani avtor )   O taki ljubezni je sanjarila in si jo neskončno želela doživeti. Da…

Bolnišnica, ponoči. Zame je bil to poseben trenutek, tako drugačen in nenavaden. Čutil sem, popolnoma ozaveščen z vsemi čuti, kako vrtinec hladnega zraka iz klimatske naprave potuje navzdol proti tlom bolnišnične sobe in ustvarja tisto – običajno težje ali nasploh nezaznavno – mešanje zraka. Zaradi njega postajam vedno bolj in bolj lahkoten, elegantno, prav peresno…

USODNI RIBNIK ANA Mrak se je že spustil na predel mesta, kjer so skrbno negovani vrtovi zastirali poglede mimoidočih na stare, meščanske vile.  Resnici na ljubo bi nekaj vrtov bilo hvaležnih za korenit poseg z žago, vrtnimi škarjami in grabljami. V večini teh hiš, je bilo praviloma razsvetljeno le katero od oken v pritličju. Na…

Skozi gosto januarsko meglo se je prav klišejsko filmsko vila neskončna vijuga pločevinaste gliste, ki se je v vseh barvah, med katerimi je prednjačila srebrna, črna in rdeča, vlekla čez hladen in utrujen asfalt prestolnice. V mrzlih kapljicah, ki so lebdele nad glavami v debele plašče zavitih pešcev, je bilo čutiti utrujenost post-novoletnih dni in…

Italija, Lombardija, leta 2026 Bolj silovito je vanj zarezoval občutek odtujenosti in tesnobe, tembolj je izkoriščal bliskovite pospeške svojega Tesle po italijanski avtocesti. Pogosto je temu sledil en in isti ritual. Spustil je streho električnega kabrioleta, da bi začutil oster veter. Četudi ga ta zaradi nenadzorovane hitrosti dobesedno zareže v obraz, to sploh ni važno….

KAČJI PASTIR »Svetloba bi lahko bila malo boljša,« je zamrmral, ko je stal pred velikim ogledalom v ozkem hodniku. Premaknil se je, da  bi se videl še iz profila. Šele tedaj je opazil, da se v ogledalu ne vidi čevljev, zato je dvignil najprej levo nogo in na svetlobi preveril ali je čevelj čist in…