Spoštovane in spoštovani. Kot ste morda že opazili, se je pravkar iztekla zadnja epizoda romana Vila ruj. In ker ne bomo pustili svojih zvestih bralk in bralcev brez poletnega branja, bomo kmalu začeli objavljati nov roman. Radi pa bi, da se tudi sami ojunačite in nam pošljete kakšno zgodbo ali pesem, lahko tudi roman. Zdaj…

Jutranja kava jo je tolažila, ko je sedela na terasi in vdihovala voljiv zrak; dišalo je po soli in po neki neznani vznemirjenosti. Ošinila je stensko uro v veliki dnevni sobi, še tisto, ki ji je merila čas na Krasu. Dala jo je renovirati, namazati, da ji zdaj meri drugačen čas. Ogledovala si je skodelic…

 Talnine snega so še ležale po globokih sencah v podgozdju, kjer se je hlad usedal in se upiral marčevskemu soncu. Liviji se je zdelo, da jo nosi čuden veter, da v njej žubori novo življenje. Test je pokazal, da sem pa zdaj zares noseča. Tiso lani, tisto … Petek je, več kot pol marca, torej,…

Pred nekaj meseci sem se preselil v to stanovanje. Prejšnje ni bilo zame: trinadstropni blok, klasična gradnja, v pritljičju, pogled na dvorišče – zaprto, z nekaj drevesi, klopmi – ni kaj videti – občasno le razposajene, vreščeče otročaje iz sosednje hiše in upokojence, ki posedajo po klopeh – žalostno. V vsakem nadstropju so štiri stanovanja…

    Tale mah, lep, je pomišljal gospod J., ko je prelagal črne zabojčke iz avta v garažo. Lep mah, lepe jaslice bom naredil. Letos vse naravno: mah, prava smrečica iz Javornikov, pa keramične ovčke pastirčki, ogenj, hlevček, Marija, Jezus. Kako smo to včasih delali, ja … Bilo je obdobje, ko je bila ta tradicija povsem…

Dobro jutro, dolina naša reka Vipava te krasi, tvoja solza najbolj glasna, v njej ljudje iz vseh vasi. Cvetovi, polja, vrtovi zemlje, sveži vonji pojočih ptic, lepota tvoja dih mi jemlje, dolina potokov, reke, tok brzic. Na gričih hiše, cerkve svete, v njih najboljši smo ljudje, ponos na tebe v srcih cvete, ko strmim v…

V stanovanjsko sosesko Zeleni gaj, v tretji, predzadnji blok se je vselil nov stanovalec. Bila je sobota in večina stanovalcev je bilo doma in so z ne malo radovednosti gledali selitev prišleka v stanovanje. Celo Lolita (ime so ji dali stanovalci zaradi otroškega obraza) ni prespala jutra, kot je bilo to pri njej v navadi….

***     Vonj kuhanega vina se je vijugal med obiskovalci med stojnicami, tam so se ustavljali, gledali razstavljeno blago, si kimali, si popravljali maske in se premikali naprej. Po deseti uri dopoldan se je kožuh megle že začel trgati; kazalo je, da se bo ujužilo, ker so se po tleh že delale umazane luže in…

                    Pogovor z Aldom Černigojem           Ko pomislim na otroštvo, se najprej spomnim na pašnjo. Mo­ram reči, da sem imel do živali veliko veselje in sem rad pasel. Navadno sva naše tri ali štiri krave in nekaj ovc pasla skupaj s sestro Lidico, v jeseni na Platnih dostikrat dolgo, kar tja do božiča. Zraven tega…