Od  dne, ko se je zgodila prva kava, celo ob uri, ko ne pijem kave, je nekaj drugače. Prijetnejše je v službi, ugotavljam. Tretja kava nekega četrtka, je ključna za to prijetno obdobje. Z novim sodelavcem … Ob kavi se je popoln neznanec preobrazil in bo danes čas, ko bodo dekleta na baletu, preživel v…

Foto:Mankica Kranjec / Beletrina Pogovor s Simono Semenič 1. Začniva tam, kjer je radost otroštva plemenitila burjasta pesem. Kakšna je bila Simona kot otrok. Kakšni spomini so na otroštvo, na osnovno šolo. Saj ne vem, če znam odgovoriti. Menda sem bila naporna. To vem, da sem še danes. 🙂 V osnovni šoli sem imela srečo,…

Avtor Fotografije: JANEZ MAROLT Pogovor z Majo Gal Štromar Spomini se vračajo kot v posebni filmski montaži: prvo branje iz Zabavnika, še pred šolo, ki sem se ga naučila od brata Aleša in smeh staršev, ker sem vzklike presenečenja s potrojenimi vokali brala zelo plastično in zavzeto. Seveda se mi je zdel njihov smeh krivičen….

Koliko prošenj je poletelo pod oboke svetišča, preden so se silnice usode ukrivile, in prepletle najina svetova. Čez rob spomina sveti mi tvoj obraz, tako poznan, tako domač, da čudno drhti srce. Ne oziram se nazaj, predolgo je megla legala na strme poti usode. Grem naravnost, naprej, do konca. Noč počiva v vseh kotičkih mesta…

»Ja, malo je pobelilo, ni hudega, kakšnih deset centimetrov. Za okras je. Otroci v šoli so vreščali, kar snežake bi že delali, saj veš. Jaz slabo razumem ta otroški gon po snegu, res. Nam odraslim predstavlja težavo, njim pa veselje, pa razumi. Nek pragon je v njih, ko z odraslostjo odide, tako to je. No,…

DUŠE NA ZASTAVAH       Vse to, vse to, Joj, mar še danes. Ne, ne … Cement, kamen, dleto … Žulj, spet, skeli. Nad lobanjo mi lebdi dan. Toplo je. Pa res moram!? Zunaj vsega sem. Počivaj moja domovina počivaj, saj si se nagarala. Ni te treba vikati, na ti sva si, zdaj ko … Še…

Še nerojene besede dihajo v preddverju ust – čakajoče na svoje utelešenje. In želje – te sramežljive potepinke zvračajo kozolce na križpotju domišljije. Skozi zenice trza hrepenenje, svetloba v temi. Tisočera sonca prešinjajo telo. S prašne vitrine sanj so se oluščili poslednji strahovi. Nekje v breztežnosti so obviseli dotiki, plahutanje metuljih krilc. Tiho kapljanje časa…

      Blaž je gledal, kako se bele vijuge snega kopičijo pred oranžnim plugom, ki je čistil avtocesto. Vozil je strpno in zadosti počasi, če prav se mu je kar malo mudilo. Še enkrat je na hitro ošinil sporočilo na telefonu: Šefe, rušili smo leseno podstrešje pa se našao neki kovček sa dokumantima – šta da…

Tanja Badalič Navadni potrošnik Cichorium intybus Njiva bo pozimi v temnordečih cvetovih. Iz te puste zemlje se bodo ponovno vrtinčile pesmi v silhuetah rozet starih staršev, katerih otrpli prsti so nekoč krotili pozeble sunke mahedrave burje. Preteklim časom je spodrknilo na motiki. Pozabljene zeli se razraščajo med polji korenin in zajcev. Se kosa še kleplje?…