Zbudil sem se iz zapredka gibljivih sličic podzavesti, tako zmedenih, da sprva nisem ozavestil bolečine, ki mi je kljuvala v desnem stopalu; za trenutek je popustila in se mi nato zažrla v meso s sunkovitim trzljajem … Ribe so zvezde popasle, mi je signaliziral um, otepajoč se spanca, še vedno zakopan v zmečkanino nemirnega polobstoja,…

2. Belina soli.        Mrak se počasi leni nad umirjenim morjem, ki krotko buta za belimi skalami, med katerimi se je zleknil star pomol s tremi privezi, z nekakšnimi kamnitimi beti, oguljenimi od vetrov in vrvi. Leon sedi na srednjem in gleda čez morje, nekam proti Italiji, kjer milijoni strahoma čakajo, kdaj bo spet korona…

  Noč mrmra, mesečina plaho trže Leonove sanje. Ves moker se zbudi, ker mu je vino navrtalo žejo. Vstane. Sloni na oknu in sliši krepke drnjohce Antona. Kakšna tišina je pri nas, pomisli. Gleda mesec, kako starožitno počiva nad senožetjo in kako je izrisal senci starega oreha in lipe. Od nekod se oglaša zgodnji ptič;…

Pogovor s Tomažem Kosmačem (avtor: Bojan Bizjak)   1. Začniva tam nekje, ko so sanje še bile dovoljene, v otroštvu. Osnovna šola, kakšen šolar je bil Tomaž? In kakšen otrok? Živahen, potegnjen vase, morda pretirano radoveden?   –  Sanje so dovoljene vedno in zdi se mi, da jih v precejšnji meri tudi živim. Le na…

 Popoldanski spanec ga najde na kavču. Debela knjiga Thomasa Wolfa: O času in reki, mu leži nad popkom, razprta in obeljena s soncem, ki tke ornament skozi malomarno spuščene žaluzije. Počasi ga obujenost vrača v realni svet. Po kosilu je bral, potem pa ga je vzelo v sanjski privid, da je s Sonjo zgoraj pri…

Jutra se najlepša, tista zgodnja. Odkar imam psa in sem ostala doma, vstajam zgodaj, malo po peti, se uredim, vzamem psa in greva. Doma hodiva ob reki – do prvega mostu in po drugi strani nazaj, ko sva na morju pa ob obali – do koder se da … Leta dva tisoč šest, konec poletja,…

  Vznemirjenje se potiša. Pomisli: Ivan, raskav glas ima, preveč kadi, ta naš stric Ivan. Še en glasbenik, bolj za žure, poroke take sorte. Pije, kadi, sicer si je naredil novo hišo, tri hčerke ima, tri sestrične, lepe, vse že odrasle; najstarejša je malo mlajša od mene in tudi že poročena, najmlajša je šla v…

Z roko si gre skozi goste lase, igra se z mobitelom, gleda posnetke, ki jih spotoma naredi. Ja, ta moja Slovenija. Prepotoval sem jo z Linom. On, na pol umetnik, dober snemalec, fotograf pa slab profesor. Kar naprej hoče biti enak dijakom, vtis dela. Nikoli ne bo dozorel, nikoli. Bila sva pa dobra kompanjona, ko…

1. Odhod.       Sedi na postelji in se kremži. Preteguje se kot dobro hranjena mačka. Saj res, kaj bo z mačko? Že dva dni jo ni na spregled. Mar je slutila, da bo mama šla? ga oplakne vprašanje. Sanje me še držijo. Če zaprem oči, jih vidim; cel kup borovnic, ki jih oče pretresa po…