Kategorija: Kratka proza

V ne povsem neugledni mestni četrti, na obzidanem kvadratu zemlje, se kruši omet zgradbi s prav tako okrušenimi stanovalci. Okrušeni, skrušeni, pobrušeni – samo igra besed. Če si si jo ogledal z dronom … zapor okvarjenih duš, ki so minevale čas v nezavedanju sebe in okolja, ki jih je zapahnilo pred polnim življenjem. Pod pretvezo…

Bil je tišji od teme, ki mu je sledila kot senca. A njegova prisotnost je v hladni noči vseeno odmevala preglasno. Čutila sem jo v srcu, ki je z glasnimi kriki opozarjalo na nevarnost. Čutila sem jo v suhi praznini grla, oropanega kakršnegakoli glasu. Njegove krute oči sem čutila na vsakem drobcu svoje kože, ki…

Rada pridem v mesto, moje mesto starih palač in modernih stolpnic, lepo speljanih cest; široke so in kažejo smeri, kje je Celovec, Maribor ali pa Trst … In reka vijuga v počasnem zavoju in ločuje baročne mestne palače od starih in še starejših vkup stisnjenih hiš, naslonjenih na grajski hrib. Nemara podpirajo breg, strmo vzpenjajoče…

Na travniku se visoke trave upogibajo v spirali vrtinca, ki odnaša semena v prosojnem lijaku in jih odlaga za obzorjem videnega. Polomljen dežnik s pogledom spremlja zrna; vzpne se na kljuko in svojo majavost podpira s polomljenimi špicami – samo zato, da jih lahko prešteva. Igrivi lijak potemni in valovanje preneha. Ustvari se vakum tišine,…

Bruno je s skodelico kave v eni in časopisom v drugi roki sedel na stol pri mizici v kuhinji, odložil kavo in pričel pregledovati časopis. Vedno z zadnje strani. Vedel je, da bi se moral digitalizirati, a nekje globoko v njem je bila skrita podoba statusnega simbola uspešnega moškega, ki vsako jutro, preden se spet…

COCKTAIL NOSTALGIČNEGA   Ob zidu, ki meji  na kamp in ga z zunanje strani  obrašča rdeča vrtnica, so se zbrale. Štiri. Nekaj skupnega so imele. Kaj? Ni bilo čisto jasno tisti trenutek. Videti je bilo, kot da jih nemir potiska v vse smeri. Natančneje različne smeri … Tako se je zazdelo. Najbolj vpadljiva je imela…

Dež se je zlival, kot bi se pretrgalo nebo, žlebovi na strehah niso požirali vse vode, ki se je v slapovih usipala na ulico. Veter se je sunkovito zaganjal vzdolž ulice po kateri sem hitela z majhno potovalko, obešeno čez ramo. Noge mi je hromila teža mokrih hlač, ki so se ovijale okoli njih, stopala…

Vsak večer je komaj čakal, da je Beti vstala izpred televizije in rekla: ”Grem še malo brat v posteljo,” ter odšla v spalnico. On je še malo posedel, potem je previdno vstal iz naslonjača, se po prstih sprehodi do pisalne mize, vzel svoj prenosni računalnik in se z njim udobno namestil v kot sedežne, katerega…

TRIDNEVJE Velika sobota. V svoji sobi išče varnost. Del velikega tedna, sobota je, del tridnevja in velike, nerazložljive skrivnosti. Ve, da je cerkveni praznik. V spominu ima dogajanje, vgrajeno v njihovo družinsko življenje in bila je vedno del njega. Več blazin je položila na posteljo in se udobno zleknila nasproti slike sebe, stare deset let…

Izložbored beneškega mesta,  ga dan za dnem posrka v reko ljudi, ki jo obdaja. Umetna gibljivost, kričavost, slikovitost, pritegujejo. Prodajajo. Zakrivajo staro, zgodovinsko, večno in trajno. V času in prostoru. Prijetni se zdijo le izvotljeni nadzidki, široke avle, pokriti volti, ki jih novi lastniki lokalov  spreminjajo v prostor za druženje, sedenje in dialog. Prisotnost kave….