Kategorija: Kratka proza

Glasba je utihnila in zahladilo jo je. Ozirajoč se po prostoru, se je zdrznila iz zasanjane omotičnosti. Noč divjega plesa in vročih teles je zgubila svoj čar ob pogledu na pospravljene stole na mizah, med katerimi se je, s krpo na omelu, smukala čistilka. O sranje! sranje! Vsi so že šli!  Spet sem zajebala. Zakaj…

Na ulico je pomenljivo svetila ogromna oglasna tabla. “Spremenite preteklost. Spremenite sebe.” Globoko je zavzdihnil. Ja, ja, lahko je tako reči. A sedaj, ko sem tukaj … Stal je pred moderno, stekleno izpostavo podjetja MemoRewrite, najnovejše multinacionalke, ki je pred meseci odprla vrata v njegovem mestu. Trudil se je gledati v oči teh, ki so…

Sproščeno vzdušje v lokalu se stopnjuje in ne manjka dosti, da preskoči na naslednji nivo; alkoholni hlapi se stapljajo z aromo kave in raznimi dišavami – od ženskih parfumov, postanega potu in v očeh zapisane feromonske sledi, neotipljive, pa vendar vseprisotne želje ugajati. Mešanico začinja razpoloženjska glasba, ki prihaja iz dobrih zvočnikov, obešenih pod stropom….

Velike razpoke v skalah so bile nekoč v davnini polne globokega morja. V času gradnje železnice so postale shajališče mačk. Človek je bitje, ki ne prepozna, prestreže vonja in izločkov dišavnih žlez mačkonov. Zakorakal je na njihovo območje. Mačkoni so pričeli sovražno pihati. Človek ni prestregel in ne razumel njihovega pihanja, saj je bil zaposlen…

Inženirja sta se najpoprej sestala v Trstu. V kavarni Orientalis.  Nekoliko pred izglasovanjem odloka o gradnji železnice. Obudila sta spomin na študentska leta, ki sta jih preživela na Tehnični univerzi v Pragi. In potem sta spregovorila o dejavnikih, ki delujejo zaviralno pri premikanju vlaka. Vse te dejavnike pa sta povezala z odljudno naravo v Baški…

  Očitno sem se izmazal. Toda dozdelo se mi je, da se nekdo dela norca iz mene. Z desne proti levi – že to se mi je zdelo čudno – so se namreč na steni vrstile žive slike znanih ljudi, in to dvojne: spredaj v barvah, v ozadju, z zamikom v desno, pa črno-bele. Le…

Poznam vas, poznam gospa. Nekam čemerni ste. Mogoče ste slabo spali? Pa kaj me tako gledate? Vem, nisem primerno oblečen za tak lokal in za svoja leta. Vi pa lepo urejeni, z modno revijo v roki, zamišljeni, zgrbančeni v svoja srednja leta, pa vendar še tako pohotni. Zaljubljeni ste v svoje udobje.  Kreacija časa na…

Topla, a trda skala mi nudi oporo in naslon. Poleg mene se med skalami plazi neka  rastlina, odebeljena, očitno je nekje v začetku maja bujno cvetela. Občutek imam, da če ji prelomim en piramidast list, bo vse steklo iz njega. Sočno in bogato, a hkrati raste v skalah, torej tudi ugnano in vajeno razpenjenih viharjev….

Misli so mi zbežale. V poplavi spominov je majhna, toda svetla točka. Na trenutke jo jasno vidim in tisti topli val me spet oblije. Spet lebdim, plavam, letim. V svetlobi te točke zagledam sebe. Tisti dan sem spet prišla k svetilniku. Neka nevidna moč me je gnala, pogon na neskončno neverjetnost. Nikjer ni bilo nikogar,…

Tisto, da kar se mora, ni težko, ne drži vedno. Včasih še posebno močno ne drži. In ta včasih je prav danes. Danes, zdaj in tukaj. Ko je zaradi koronavirusa za prehod meje v bližini mojega mesta odprta samo ta ena in edina vstopna točka in se zato že dvajset minut premikam naprej po meter…