Mraz je zaškrabal v tišino, šilasto se je zavrtal v večerjenje v samotni kamniti hiši, odročno postavljeni pod reber, na kateri se je še vlekel gozd in se odeval v novo snežno obleko. Od starega štedilnika je posevalo nekoliko toplote, le toliko, da se je mraznina v hiši odmikala v prazne prostore,…
Snežinke so se vztrajno vrtinčile okoli ulične svetilke. Stal je nekoliko odmaknjen, naslonjen na bližnje drevo. Njegov ponošeni rjavi plašč se je zlil z razbrazdanim hrastovim lubjem in od daleč je bil pravzaprav neviden. Tako se je tudi počutil, neviden in nepotreben. V notranjem žepu plašča je čutil ovoj. Dvanajst voščilnic je bilo v njem….
»Cenim, spoštovani Koroni, da ste se tako hitro odzvali na moj poziv. Ker zdaj gre zares – če seveda ne želita ostati pod krinko in anonimni še sto, tristo let … Zdaj je čas, Koroni, da končno izpeljemo svoj načrt!« nagovori množice novi vodja, Kovid XIX, ki se je izkazal že pred meseci, v prvem…
Kdor še ni taval sam po gozdu in slišal zavijanja volkov, ki odmeva med debli, da njegovega izvora ni mogoče prav določiti, ne more razumeti prvinskega strahu, ki ga je takrat doživljal mladi Tibej. To je tiste vrste strah, zaradi katerega ti zastane srce, telo zalije hladen pot in noge se same po svoji volji…
Glasba je utihnila in zahladilo jo je. Ozirajoč se po prostoru, se je zdrznila iz zasanjane omotičnosti. Noč divjega plesa in vročih teles je zgubila svoj čar ob pogledu na pospravljene stole na mizah, med katerimi se je, s krpo na omelu, smukala čistilka. O sranje! sranje! Vsi so že šli! Spet sem zajebala. Zakaj…
Na ulico je pomenljivo svetila ogromna oglasna tabla. “Spremenite preteklost. Spremenite sebe.” Globoko je zavzdihnil. Ja, ja, lahko je tako reči. A sedaj, ko sem tukaj … Stal je pred moderno, stekleno izpostavo podjetja MemoRewrite, najnovejše multinacionalke, ki je pred meseci odprla vrata v njegovem mestu. Trudil se je gledati v oči teh, ki so…
Sproščeno vzdušje v lokalu se stopnjuje in ne manjka dosti, da preskoči na naslednji nivo; alkoholni hlapi se stapljajo z aromo kave in raznimi dišavami – od ženskih parfumov, postanega potu in v očeh zapisane feromonske sledi, neotipljive, pa vendar vseprisotne želje ugajati. Mešanico začinja razpoloženjska glasba, ki prihaja iz dobrih zvočnikov, obešenih pod stropom….
Velike razpoke v skalah so bile nekoč v davnini polne globokega morja. V času gradnje železnice so postale shajališče mačk. Človek je bitje, ki ne prepozna, prestreže vonja in izločkov dišavnih žlez mačkonov. Zakorakal je na njihovo območje. Mačkoni so pričeli sovražno pihati. Človek ni prestregel in ne razumel njihovega pihanja, saj je bil zaposlen…
Inženirja sta se najpoprej sestala v Trstu. V kavarni Orientalis. Nekoliko pred izglasovanjem odloka o gradnji železnice. Obudila sta spomin na študentska leta, ki sta jih preživela na Tehnični univerzi v Pragi. In potem sta spregovorila o dejavnikih, ki delujejo zaviralno pri premikanju vlaka. Vse te dejavnike pa sta povezala z odljudno naravo v Baški…
Očitno sem se izmazal. Toda dozdelo se mi je, da se nekdo dela norca iz mene. Z desne proti levi – že to se mi je zdelo čudno – so se namreč na steni vrstile žive slike znanih ljudi, in to dvojne: spredaj v barvah, v ozadju, z zamikom v desno, pa črno-bele. Le…