Dagon
“Vrniva se.” Knorr me pocuka za rokav. “Nevihta bo.” “Ne še.” Prva nevihta nikoli ne udari pred zgodnjim popoldnevom, ker sonce šele takrat dovolj razgreje zrak. Moja Omega je kazala navpično črto, krog, dve utripajoči piki, še eno navpično črto in dva kvadrata, enega nad drugim. Črte se ves čas spreminjajo. Njihovo zaporedje sem si…
Hormonski koncert
Jebemti, ta njegova butasta glasba! Zakaj sem zmeraj vsa mehka ob muskontarjih? Pa še basist! Ti me sploh zrajcajo v brezumje. Tako vidno skriti v center ozadja. Tako prizemljeno božanski vibrirajo s tisto svojo masivo v rokah. Zakaj ni moglo ostati pri ‘Živijo, živijo’ med sodelavcema zjutraj v čajni kuhinjici? Pa tisti njegovi puloverji narobe…
Kavč
Tana in Mito sta bila poročena že skoraj desetletje. Živela sta v stari kamniti hiši, postavljeni nedaleč od vasi. Obnova je bila več ali manj končana, le še dnevni prostor je potreboval nov kavč, saj je star, razcefran retro model že odslužil svojemu namenu. Veliko sta se prepirala zaradi novega nakupa, saj jima finančno stanje…
Izbranka uredništva
Zmagovalka prvega tromesečja, zgodba Zvonček na tuji zemlji ima v sebi tisti prepotrebni naboj kratkoprozne kondicije in prepoznavno slogovno zgoščenost. Zgodba je zelo preprosta – avtor uporabi orodje personifikacije, in tako izvemo, da ima čisto običajen pomladni zvonček precej stresno življenje, vendar odigra pomembno vlogo, saj bo darovan za tako banaliziran praznik – osmi marec. …
Strah in strahci
Ko se je rodila, je babica vzdihnila: »Kakor škržatek je drobcena!« Pa je detece takoj protestiralo ob taki izjavi. Oglasilo se je s tako predirljivim krikom, kakor ga premorejo kvečjemu nekajmesečni krepki dojenčki. »Poglej jo,« se je zasmejala babica, »dere pa se za tri!« In od takrat se je, kakor se na deželi rado zgodi,…
Diamant in steklo
Ko odložim slušalko telefona, se v hipu odločim. »Domov grem!« »Pa ti si čisto nora! A nimaš jutri zjutraj izpita?« se čudi moja cimra. »Ja, glej, ne gre drugače. Zunaj je krasno sonce. Saj veš – Primorci in Ljubljana, te prime in moraš iti …« lažem z nasmehom na obrazu. Nima prav. Nisem nora. A…
Zven bobna v jesenskem vetru
Boben, moj prijatelj. Visok, masiven, izdolben kos lesa, z napeto živalsko kožo čez zgornji rob okrogline. Poslikan z ornamenturo, s simboličnimi silhuetami črnih teles prepletenih v gibanju. Oprtala sem si težak nahrbtnik tam na parkirišču in se spustila po kamenčkasti stezi skozi jesensko odeto gozdovje do obale sotočja. Puhasta razpotegnjena gmota sivine se je dvigala…
Identiteta
Staljene snežinke so se cedile po velikem zelenem steklu kavarne v nakupovalnem centru. Sedem čez deseto dopoldan je kazala digitalna ura, ki je spreminjala barve zgoraj nad vhodom v udobno kavarno. Ta je ponujala lagodne naslanjače in stikovniške velike ekrane, da si lahko v miru brskal po novičarskih straneh in srebal zares odlično kavo, ki…
Scefrana
Hvala Bogu! Za ta teden sem končala. Vsebino vedra izliješ v školjko, krpo, ki je v resnici majica, izpereš v čisti vodi in jo temeljito ožmeš. Po stopnicah se spustiš na dvorišče, stopiš do vrtne ograje in čeznjo obesiš mokro krpo. Raztegneš jo in iz navade poravnaš gube, ki so se naredile na robovih. Nameniš…