burjac@ajd.sik.si

Pozdravljeni na vetrovnem dvorišču besed!

Burjač je spletišče, namenjeno branju in objavljanju kratke proze ter poezije. Z njim želimo doseči, da bi kvalitetni literarni izdelki ponudili zanimivo bralsko izkušnjo širši množici bralcev. K sodelovanju vabimo tako izkušene in uveljavljene avtorje kot tiste, ki so šele začeli brusiti svoj pisateljski talent. Registrirate se lahko tukaj.

"Šumotavo podrhtavajo krilca muh, čebel in os, ki jih jesensko sonce še zadnjič pred sodnim dnem kliče iz mrzle odrevenelosti. "
"Kot bi se Gospod spraševal ali je vredno prizanesti ljudem glede na tiste veličastno redke trenutke glorije in premikov vrednih človeštva."
"S tančico pajkovih mrež je obdana luč v duši."
"Čemim sred sobe in ne ostane mi drugega, kot da čakam. Podnevi še gre – prebiram naslove knjig na policah: Izštevanja, Pol sonca, Deštini … Ponoči je pa turobno. Ko bi vsaj kdo navil kako ploščo, karkoli …"

Kačja glava

Avtor: trepetlika
30 Okt, 2019

»Saj si ves moker! V tem vremenu ti res ni treba laziti naokoli … Kam si jo danes usekal?« »Do Loga, in dol proti Babji jami.« »Vidim, da si spet nekaj privlekel.« »Kačjo glavo, sem mislil. Zdaj pa ne vem …« »Ah, ti tvoji petrefakti! Odloži nekam.« »Ni težko, ni kamen.« »Kaj sploh vidiš v…

Preberi več...

Pristanišče pozabe

Avtor: zgodbarka
25 Okt, 2019

Vse pogosteje se je umikal smradu komunalnih odpadkov in postanih pristaniških duš v ta zakotek na nasprotni strani zaliva. Plivkanje morja ga je pomirjalo in mu osvobodilo um, da se je potepal pa prostranosti mladosti, ki jo je pustil za sabo pred časom, ki ga ne more ovrednotiti. Zdaj mu je bil blizu, da bi…

Preberi več...

Lunin sij

25 Okt, 2019

Opozorilo: Za stranske učinke te literature, se posvetujte z literarnimi teoretiki. Način doziranja – enkrat na 12 ur. Samo za odrasle. Uredništvo Brezčasna nihanja gledišč Prvi zavihek: Neizrečeno nihalo v brezčasni, vendar še vedno kratki zgodbi brez dolgovezja Brez veze! Drugi zavihek: Nihaj v pljuvalnik obstoja Eh, ni časa. Eno samo mletje vroče vode in…

Preberi več...

Berlinski poet

Avtor: suko
23 Okt, 2019

Po vsej verjetnosti si nisem izbral pravega kraja za samotni razmislek. Popoldanski park utripa v veselem raznoglasju teles. Razprostrte odeje obkrožajo balet kosmatih, nazdravljajočih podpazduh. Povsod okrog mene se sliši otroške napade teptanja na pomladne bilke. Še sam dodam prispevek k tej krpanki neštetih zmotnih hotenj in premičnih ražnjev, pripravljenih, da se zašibijo pod težo…

Preberi več...

Človek je luč ali tema

Avtor: besedoljub
22 Okt, 2019

Med vetrom in sanjami radostne roke grabijo vrče. Skrinja bodočnosti se je že odklenila. S tančico pajkovih mrež je obdana luč v duši. Le kdo zmore ukrotiti morje z enim samim zamahom. Orkani bodo podrli ciprese in raztrgali zavese, ki skrivajo tebe, človek. Šepet križev pove: Človek je luč ali tema. Bitje svobode je, brez…

Preberi več...

Obvestilo

Avtor: urednik
22 Okt, 2019

Spoštovani. Obveščamo Vas, da je Burjač začel novo življenje in je pestrejši, bolj bogat, predvsem zaradi zvočnih zapisov, ki jih bo v prihodnje še več. V ta namen smo prilagodili uredniško politiko in boste lahko k svojim pisnim izdelkom dali soglasje, da se jih prebere in spravi v zvočni zapis. Na ta način smo spletno…

Preberi več...

Oblak

En sam dan je bil usoden za rojstvo sivine na tvojem čelu. Bila sva metulja, skoraj eksotična – jaz sem imel črna krila z oranžnimi obrobami, ti si imela zelena s turkiznimi obročki. Igrala sva se. Letala sva okrog regratovih cvetov, sedala na travnata zarobja, prhnjavila nad studencem in si nekoliko odpočila na črnem trnju….

Preberi več...

Kavna usedlina

Avtor: zgodbarka
20 Okt, 2019

Zbudil sem se iz zapredka gibljivih sličic podzavesti, tako zmedenih, da sprva nisem ozavestil bolečine, ki mi je kljuvala v desnem stopalu; za trenutek je popustila in se mi nato zažrla v meso s sunkovitim trzljajem … Ribe so zvezde popasle, mi je signaliziral um, otepajoč se spanca, še vedno zakopan v zmečkanino nemirnega polobstoja,…

Preberi več...

Meditacija ob reki

Avtor: amelia
03 Okt, 2019

„Bodi voda, bodi voda, bodi voda“ si ponavljam. Se spomniš, kako sva sedela točno na tem mestu in te občudovala? Osvobodila podivjane misli, da se razpasejo po okolici, in je ostalo le še tvoje žuborenje? Kako sva pustila, da se valovi strasti zlijejo čez najine in tvoje bregove, in si jih odnašala na daljne obale…

Preberi več...

Arhiv

Prijava na E-novice