Kategorija: Roman v nadaljevanju

Preči čez pokošeno senožet. In potem vidi v globoki senci temnozelen terenec Suzuki Jimi. In avstrijska registrska tablica. Povsem se mu približa. Gleda v notranjost. Obesek, velik križani visi iz ogledalca na sredi. Na sedežu je prazna polivinilasta vrečka, na sedežih zadaj pa tudi dve z napisi avstrijske trgovinske združbe. In zadaj je natrgan slamnik…

Ja, ja, bral sem te njegove zgodbe, od politike do seksa, celo humorne scene. In na vlaku … Izdano je bilo leta 1991. Ta nova svoboda … Zlitje naroda. Ja, prej pa dva sistema, kot nek velik družbenopolitičen  eksperiment, ki so si ga privoščile takratne velesile, Sovjetska zveza in ZDA. Danes pa … Oh, skoraj…

Julijska sparina je lebdela nad novim delom mesta. Med bloki se je jutranja vlaga hitro razblinjala; južnik je še kar vztrajal in česal sive stene, zibal rože, ki so visele z balkonov, in dvigoval krila ženskam, vsaj tistim, ki so si jih drznile obleči. Adi je sedel na balkonu, počasi pil kavo in premišljal o…

Ja, saj res, sinoči sem ugasnil telefon, ker … Saj ne vem, zakaj. Anica, saj res, njo bi tudi mogel poklicati, samo zdaj … matura bo in to. Se ji kar kravžlja, ja. Da bi pa s Sonjo šel v Izolo? Ne vem, najbrž ne. Kdo pa jo bi celo pot poslušal – taka je….

    Tole, tole je kar neka avtobiografija bi rekel. Ta, ta … Ja, nagaral se je, vse do stenta, kot jaz … Kadilec, garač … No, ga bom jutri poklical in mu povedal, da sem prebral. Se pa zna izražati, to pa. Njegove kolumne, oh. Imel je politične posledice, stari režim. Petelin, ki je prezgodaj…

O, nova očala, o … Glej no, kako fino je zdaj, ležim, gledam televizijo, berem podnapise … Amerika … Pa to bi lahko že prej … Adiju se je zazdevalo, da je novo doživetje sveta, zdaj, ko je tolikokrat kar obsedel in gledal televizijo, brskal po internetu – tega se je hitro naučil, celo elektronski…

 Sobotno jutro se mu je zdelo težavno. Okus malin … Okus njene šminke. Njeno telo, še tako napeto, sveže, polno … Pa … Prvič je šlo, brzovlak, potem sva ponovila vajo in je bilo bolje, pa … Prespal pri njej … Liker, glasba, objemi, objemi iz neke samčevske utehe – dve lupini … Že dolgo…

Nazadnje sem bil na pregledu lani, boga ti, stopetdeset evričev. In mi je rekla tista prijazna zdravnica, Veste, stanje ni tako porazno: s primerno higieno uporabe, boste še kar lahko brali, le očala morate pogosteje menjati, ker se vam mišice v očeh zaradi vaše genske okvare ne odzivajo več zadosti fleksibilno, samo to je, sicer…

ZRCALO Lahko bi rekli, da je gospod Jože, sam se rad predstavi z imenom Jožef, češ da tako piše v krstni knjigi, spravljeni v starem župnišču, nekoliko čemeren samski moški, ki se ne zmeni kaj dosti za svet. Uslužbenec kot uslužbenec: vesten, v svoji mali pisarni preračunava bilance, se krega z mlajšimi uslužbenkami, ki slabo…

ROB POLETJA Svetloba se je tkala v prt neke iluzije, da sva si bila dodeljena: dodeljeni smo si, si rekla, enkrat pred kino dvorano, kjer je smeh krepil sobotno popoldne in sva mislila na poljube v temi, ko bodo vlažna cmokanja utihnila v mavrici magije kino dvorane. Takrat še nisem vedel, da v tebi spi…