TRIDNEVJE Velika sobota. V svoji sobi išče varnost. Del velikega tedna, sobota je, del tridnevja in velike, nerazložljive skrivnosti. Ve, da je cerkveni praznik. V spominu ima dogajanje, vgrajeno v njihovo družinsko življenje in bila je vedno del njega. Več blazin je položila na posteljo in se udobno zleknila nasproti slike sebe, stare deset let…
Izložbored beneškega mesta, ga dan za dnem posrka v reko ljudi, ki jo obdaja. Umetna gibljivost, kričavost, slikovitost, pritegujejo. Prodajajo. Zakrivajo staro, zgodovinsko, večno in trajno. V času in prostoru. Prijetni se zdijo le izvotljeni nadzidki, široke avle, pokriti volti, ki jih novi lastniki lokalov spreminjajo v prostor za druženje, sedenje in dialog. Prisotnost kave….
POMOL Prijetna je ta sapa; zdi se mi, da me češe – pozabil sem na česanje, zdaj ko … sem šel. Šel je skozi vrvež let, nagnetenih v spominske tunele za čelom. Lasje so sivi, utrujeni, a tako zelo žejni tega vetra, ki lomi vzdihe kormoranov. In tam, na robu obzorja vidim težko ladjo; vztrajno…
ZA VIJOLIČNO ZAVESO Sanje Sanje! Mora! Nočne minute so bile dogajanje z več poglavji … on živo prisoten, v središču dogajanja, a nihče ga ni oboževal, mu ploskal, ga hvalil … Ovit v tesnobo, se je znašel in bolečino, ki je koreninila v prsih. Sredi ogromne cerkve. V obliki križa naj bi bila…
Pisal mi je znanec – občasno objavlja svoja dela na literarnih portalih. Spraševal je, zakaj ne pišem več. “Blokado imam. Pa brez pomote – še vedno pišem, ampak ne za javnost, NE! Dvakrat so me zavrnili pa sem se ujezil. Ampak mislim, da sem jezen vsepovprek. Zato mi v tekstih krulijo precej krvave kletvice. Verjetno…
Lejla. Draga moja Lejla, ko sedim na obali Donave in gledam vso to vodo, ki nosi kos Evrope na svojem hladnem, mokrem hrbtu, si mislim, kje je tista moja Lejla, ki je zagazila v našo reko v Sarajevu, ko sva na pomlad obujali spomine na tisti slavni ples, ko sva … Saj morda še…
Daj roke skupaj in ponavljaj za mano, je rekla mama. Angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj … In ko pride čas, me poišči, piši mi, če ne bo šlo drugače. Vedno sem se čudil maminemu navdušenju, ko je pripovedovala o novem grobu, ki ga je našla na Žalah. Da je vsa ta scena…
Zgodilo se je tisti dan, ko se je dokončno vselil v hišo, v stanovanje poleg najinega. Že večkrat sem ga videl, srečal na hodniku, pred hišo – Plinovodarja – doktor medicine, specialist anesteziologije je in jaz! bedak!, sem mu pomagal nositi stvari v njegovo stanovanje! Sam sem bil doma, na študijskem dopustu – pripravljal sem…
VRTINČASTO DEŽEVJE 1 Utrujenost jo je potisnila v spanec. Ne za zelo dolgo. Ampak na podrobnosti je tako pozabila. Čas in ura, sta izgubila prioritetno mesto v realnem življenju … Pred tem je obnovila potek dneva … Hiter pregled! Vse je bilo pripravljeno, organizirano … Še pametni telefon? Naravnan je bil za šesto zjutraj….
Sedim na klopi in gledam, vsa ta barva, to listje … Narava … zdi se mi, da sem svoje naredil za danes. Nisem vedel, da moraš v rehabilitacijskem centru toliko delati, te vaje, hoja, potem pa še tiste preiskave, dihanje, merjenje kisika, srce pa … Ja, umirja se, malo zaradi zdravil, malo pa tudi …