Kategorija: Kratka proza

Pisal mi je znanec – občasno objavlja svoja dela na literarnih portalih. Spraševal je, zakaj ne pišem več. “Blokado imam. Pa brez pomote – še vedno pišem, ampak ne za javnost, NE! Dvakrat so me zavrnili pa sem se ujezil. Ampak mislim, da sem jezen vsepovprek. Zato mi v tekstih krulijo precej krvave kletvice. Verjetno…

Lejla.       Draga moja Lejla, ko sedim na obali Donave in gledam vso to vodo, ki nosi kos Evrope na svojem hladnem, mokrem hrbtu, si mislim, kje je tista moja Lejla, ki je zagazila v našo reko v Sarajevu, ko sva na pomlad obujali spomine na tisti slavni ples, ko sva … Saj morda še…

Daj roke skupaj in ponavljaj za mano, je rekla mama. Angel varuh moj, bodi vedno ti z menoj … In ko pride čas, me poišči, piši mi, če ne bo šlo drugače. Vedno sem se čudil maminemu navdušenju, ko je pripovedovala o novem grobu, ki ga je našla na Žalah. Da je vsa ta scena…

Zgodilo se je tisti dan, ko se je dokončno vselil v hišo, v stanovanje poleg najinega. Že večkrat sem ga videl, srečal na hodniku, pred hišo – Plinovodarja – doktor medicine, specialist anesteziologije je in jaz! bedak!, sem mu pomagal nositi stvari v njegovo stanovanje! Sam sem bil doma, na študijskem dopustu – pripravljal sem…

VRTINČASTO DEŽEVJE 1   Utrujenost jo je potisnila v spanec. Ne za zelo dolgo. Ampak na podrobnosti je tako pozabila. Čas in ura, sta izgubila  prioritetno mesto v realnem življenju … Pred tem je  obnovila potek dneva … Hiter pregled! Vse je bilo pripravljeno, organizirano … Še pametni telefon? Naravnan je bil za šesto zjutraj….

      Sedim na klopi in gledam, vsa ta barva, to listje … Narava … zdi se mi, da sem svoje naredil za danes. Nisem vedel, da moraš v rehabilitacijskem centru toliko delati, te vaje, hoja, potem pa še tiste preiskave, dihanje, merjenje kisika, srce pa … Ja, umirja se, malo zaradi zdravil, malo pa tudi …

Sedi mi nasproti – Zajec, mlajši, precej zanemarjen možak, po izgledu bi si upal trditi, da ima v sebi dosti ciganske krvi; okoli vratu se mu bohoti debela zlata ketna, lesketa se med košatimi, skodranimi, črnimi kocinami, ki silijo izpod sprane, flanelaste srajce, pod oguljeno usnjeno jakno. Ketna spomni na pasjo ovratnico. Tudi okoli zapestja…

Trg 1928 Troštov vinograd na Jenderšah je krasila ena sama, a bohotna češnja.  Stala je na vrhu, da se jo je videlo vse na okoli. Razkošno je cvetela, zdela se je kot nevesta odeta v snežno belo tančico. Ni skrivala, da sta ji lega in blago vipavsko podnebje godila. Prva je obrodila slastno sadje tod…

Kar naenkrat se je svet ustavil. Veter je v hipu pojenjal, zelenina okrog hiše se je postavila pokonci, kot bi kurja polt zaobjela tudi vso naravo. Roke so obstale, nekatera usta so ostala odprta, da se je prek ustnic pocedila odvečna slina, drugi so ustnici pritisnili eno ob drugo. Trajalo je le nekaj sekund, a…

Zbudil sem se iz zapredka gibljivih sličic podzavesti, tako zmedenih, da sprva nisem ozavestil bolečine, ki mi je kljuvala v desnem stopalu; za trenutek je popustila in se mi nato zažrla v meso s sunkovitim trzljajem … Ribe so zvezde popasle, mi je signaliziral um, otepajoč se spanca, še vedno zakopan v zmečkanino nemirnega polobstoja,…