Objave uporabnika: Besedoljub

V restavraciji so prevladovale zelene in modre luči, nekaj nežno rumenih je sijalo v oddaljenih separejih. Mrmranja so se kopičila, natakarji so diskretno prevažali vozičke, tu in tam zvonili s kozarci. Dino se je ustavil, prijel gospo K. za laket in ji šepnil: »Dragica separe številka 16 sem rezerviral za naju in tudi sobo številka…

Privoz do vile je bil še vedno peščen. Popoldansko sonce, ki je le zmoglo pregristi oktobrsko turobo, je opljuskalo rjavo fasado.       »Kar ustavite, tam pri garažah, tam na desni, vidite,« je gospa ukazala. Blaž je počasi elegantno zavil in ustavil. Gledal je železna vrata, opazil je, da se barva lušči, da je beton sivkast…

Nogometa skorajda ni videl. Živčno je predeval daljinca. Naveličan teh pregledovanj, je ugasnil televizor in šel v svojo sobo. Dolgo si je ogledoval slike na steni, košarkarji, rok zvezde, računalniški programi na plakatih, reklame za nove računalnike in na mizi ob omari, prvi računalnik, star petindvajset let – ohranil ga je zaradi nostalgije. In tista…

Pred vami je nova nadljevanka: tokrat je to ljubezensko – psihološko zavozlana kriminlka. Glavna akterja sta uspešen podjetnik, ki kupi vilo na Krasu, in lastnica vile. Pa se izkaže, da se je tam nekaj zares dogajalo, da ima lstnica vile težavno preteklost, ki se razkrije šele ob koncu romana, ko se izkaže, da je vila…

STEZE Nočem, da bi s smehom pometal prostor, v katerem sem vzgojil kaktus najine ljubezni. O, kako bode misel nate, kako bode šivanka, s katero sem prišival nebo nad pokrajino v katero sva s poljubi narisala steze. Po kateri naj grem, da končno izvem, na kateri obali so snubci použili jutro, ko si iz svetlobe…

DOLINA IZ SANJ Trave poljubljajo nebo rumenih sanj. Odškrnjeno veko boga so našli v pozabljeni dolini, kjer se je smeh zasrkal v rep reke, ki je omahnila v prazen krik preznojenih rodov, raztrošenih v skromne žepe strasti. Svileni prsti tam zgrabljajo ptičja gnezda v gomilo joka, ki plemenito odzvanja skozi star zvon krušečega se zvonika….

      Južna sapa se že dolgo zasoplo vlači nad starim pomolom, ki je ves zlizan od nenehnih jezljivih valov, ki sikajo tudi med skale na desni; tam zadaj je pristan, ki ljubosumno čuva štiri čolne domačinov, nekdanjih ribičev, dva sta že pokojna, tako sem slišal v mali vaški gostilni, sinoči. Kaj sem prišel v ta…

      Taljenje jutra me najde v zahrbtni legi neke hotelske sobe, v kateri sem že tretjo noč. Nikamor se mi ne mudi, koncert je uspel, zaslužek … Katera je bila sinoči … Nensy, Vali, Loti, Karmen, ne vem, imena zdaj niso važna, zdaj res ne več. Prah usmiljenja mi je izpral slike vseh prsi in…

V noči, ko angeli padajo v svoja zrcala, mi z ustnicami netiš ognje.   Vzrdhtevaš sred snegov. Z vijoličastimi cvetovi jemleš strahove praznim vejam.   Poiščiva si pomladno zavetje v škarpah pri modrasih; naj še nama oluščijo kože.   Vzemi me v tvoje ničje. Prebodi me s turkizno svetlobo hladnih tolmunov.   V noči, ko…

      Beli galebi jadrajo čez skledo neba, na obrežja svetlobe in smeha. Lepo zloženi kamni že od nekdaj pojijo noč z belino in v sebi skrivajo praritem vesolja. Preperele mreže ne žanjejo več ribje smrti. Čolni, zvrnjeni na bok, nikogar ne vozijo v vodne daljave, pod lunine luskine, da bi tam utopili spomine….