Objave uporabnika: Besedoljub

  Zunaj se je plast megle držala oddaljenih topolov, ko je K. stala ob oknu in zrla v ravnino pred restavracijo. Onkraj hitre ceste se je vlekel kanal s črno vodo, potem pa vrsta topolov za njimi so se raztezale prazne temnorjave njive, ponekod bolj blede. Polna noči in ljubljenja se je premikala v bokih…

En sam dan je bil usoden za rojstvo sivine na tvojem čelu. Bila sva metulja, skoraj eksotična – jaz sem imel črna krila z oranžnimi obrobami, ti si imela zelena s turkiznimi obročki. Igrala sva se. Letala sva okrog regratovih cvetov, sedala na travnata zarobja, prhnjavila nad studencem in si nekoliko odpočila na črnem trnju….

V restavraciji so prevladovale zelene in modre luči, nekaj nežno rumenih je sijalo v oddaljenih separejih. Mrmranja so se kopičila, natakarji so diskretno prevažali vozičke, tu in tam zvonili s kozarci. Dino se je ustavil, prijel gospo K. za laket in ji šepnil: »Dragica separe številka 16 sem rezerviral za naju in tudi sobo številka…

Privoz do vile je bil še vedno peščen. Popoldansko sonce, ki je le zmoglo pregristi oktobrsko turobo, je opljuskalo rjavo fasado.       »Kar ustavite, tam pri garažah, tam na desni, vidite,« je gospa ukazala. Blaž je počasi elegantno zavil in ustavil. Gledal je železna vrata, opazil je, da se barva lušči, da je beton sivkast…

Nogometa skorajda ni videl. Živčno je predeval daljinca. Naveličan teh pregledovanj, je ugasnil televizor in šel v svojo sobo. Dolgo si je ogledoval slike na steni, košarkarji, rok zvezde, računalniški programi na plakatih, reklame za nove računalnike in na mizi ob omari, prvi računalnik, star petindvajset let – ohranil ga je zaradi nostalgije. In tista…

Pred vami je nova nadljevanka: tokrat je to ljubezensko – psihološko zavozlana kriminlka. Glavna akterja sta uspešen podjetnik, ki kupi vilo na Krasu, in lastnica vile. Pa se izkaže, da se je tam nekaj zares dogajalo, da ima lstnica vile težavno preteklost, ki se razkrije šele ob koncu romana, ko se izkaže, da je vila…

STEZE Nočem, da bi s smehom pometal prostor, v katerem sem vzgojil kaktus najine ljubezni. O, kako bode misel nate, kako bode šivanka, s katero sem prišival nebo nad pokrajino v katero sva s poljubi narisala steze. Po kateri naj grem, da končno izvem, na kateri obali so snubci použili jutro, ko si iz svetlobe…

DOLINA IZ SANJ Trave poljubljajo nebo rumenih sanj. Odškrnjeno veko boga so našli v pozabljeni dolini, kjer se je smeh zasrkal v rep reke, ki je omahnila v prazen krik preznojenih rodov, raztrošenih v skromne žepe strasti. Svileni prsti tam zgrabljajo ptičja gnezda v gomilo joka, ki plemenito odzvanja skozi star zvon krušečega se zvonika….

      Južna sapa se že dolgo zasoplo vlači nad starim pomolom, ki je ves zlizan od nenehnih jezljivih valov, ki sikajo tudi med skale na desni; tam zadaj je pristan, ki ljubosumno čuva štiri čolne domačinov, nekdanjih ribičev, dva sta že pokojna, tako sem slišal v mali vaški gostilni, sinoči. Kaj sem prišel v ta…

      Taljenje jutra me najde v zahrbtni legi neke hotelske sobe, v kateri sem že tretjo noč. Nikamor se mi ne mudi, koncert je uspel, zaslužek … Katera je bila sinoči … Nensy, Vali, Loti, Karmen, ne vem, imena zdaj niso važna, zdaj res ne več. Prah usmiljenja mi je izpral slike vseh prsi in…