2. Belina soli. Mrak se počasi leni nad umirjenim morjem, ki krotko buta za belimi skalami, med katerimi se je zleknil star pomol s tremi privezi, z nekakšnimi kamnitimi beti, oguljenimi od vetrov in vrvi. Leon sedi na srednjem in gleda čez morje, nekam proti Italiji, kjer milijoni strahoma čakajo, kdaj bo spet korona…
Noč mrmra, mesečina plaho trže Leonove sanje. Ves moker se zbudi, ker mu je vino navrtalo žejo. Vstane. Sloni na oknu in sliši krepke drnjohce Antona. Kakšna tišina je pri nas, pomisli. Gleda mesec, kako starožitno počiva nad senožetjo in kako je izrisal senci starega oreha in lipe. Od nekod se oglaša zgodnji ptič;…
Popoldanski spanec ga najde na kavču. Debela knjiga Thomasa Wolfa: O času in reki, mu leži nad popkom, razprta in obeljena s soncem, ki tke ornament skozi malomarno spuščene žaluzije. Počasi ga obujenost vrača v realni svet. Po kosilu je bral, potem pa ga je vzelo v sanjski privid, da je s Sonjo zgoraj pri…
Vznemirjenje se potiša. Pomisli: Ivan, raskav glas ima, preveč kadi, ta naš stric Ivan. Še en glasbenik, bolj za žure, poroke take sorte. Pije, kadi, sicer si je naredil novo hišo, tri hčerke ima, tri sestrične, lepe, vse že odrasle; najstarejša je malo mlajša od mene in tudi že poročena, najmlajša je šla v…
Z roko si gre skozi goste lase, igra se z mobitelom, gleda posnetke, ki jih spotoma naredi. Ja, ta moja Slovenija. Prepotoval sem jo z Linom. On, na pol umetnik, dober snemalec, fotograf pa slab profesor. Kar naprej hoče biti enak dijakom, vtis dela. Nikoli ne bo dozorel, nikoli. Bila sva pa dobra kompanjona, ko…
1. Odhod. Sedi na postelji in se kremži. Preteguje se kot dobro hranjena mačka. Saj res, kaj bo z mačko? Že dva dni jo ni na spregled. Mar je slutila, da bo mama šla? ga oplakne vprašanje. Sanje me še držijo. Če zaprem oči, jih vidim; cel kup borovnic, ki jih oče pretresa po…
Iz sence se ne da razbrati, vsaj v tem trenutku ne, koliko je zares veliko drevo, sredi zelene, ravne trate, zamejene z rjavimi stavbami. Stojim tam in se komaj zavem, da sem sredi nekih sanj, da to ni tista skeleča realnost, ko ti kapne v oči, kadar si zvest ozaveščenosti. Od nekod diši po…
Skušala je ujeti film, premikala daljinca, se upogibala in kar naprej pogledovala na telefon, če je morebiti Dino poslal sporočilo. Pa saj bi slišala signal, si je rekla in se vsa skrčila. Še enkrat je poskusila, ni ga priklicala. Tudi drugi telefon je bil nem, tretji pa, tajnica: po pisku pustite sporočilo. Na, pa…
Zunaj se je plast megle držala oddaljenih topolov, ko je K. stala ob oknu in zrla v ravnino pred restavracijo. Onkraj hitre ceste se je vlekel kanal s črno vodo, potem pa vrsta topolov za njimi so se raztezale prazne temnorjave njive, ponekod bolj blede. Polna noči in ljubljenja se je premikala v bokih…
En sam dan je bil usoden za rojstvo sivine na tvojem čelu. Bila sva metulja, skoraj eksotična – jaz sem imel črna krila z oranžnimi obrobami, ti si imela zelena s turkiznimi obročki. Igrala sva se. Letala sva okrog regratovih cvetov, sedala na travnata zarobja, prhnjavila nad studencem in si nekoliko odpočila na črnem trnju….