Ja, ja, bral sem te njegove zgodbe, od politike do seksa, celo humorne scene. In na vlaku … Izdano je bilo leta 1991. Ta nova svoboda … Zlitje naroda. Ja, prej pa dva sistema, kot nek velik družbenopolitičen  eksperiment, ki so si ga privoščile takratne velesile, Sovjetska zveza in ZDA. Danes pa … Oh, skoraj…

Julijska sparina je lebdela nad novim delom mesta. Med bloki se je jutranja vlaga hitro razblinjala; južnik je še kar vztrajal in česal sive stene, zibal rože, ki so visele z balkonov, in dvigoval krila ženskam, vsaj tistim, ki so si jih drznile obleči. Adi je sedel na balkonu, počasi pil kavo in premišljal o…

Gledam mali oblak, ki se ziblje; zdi se, da je to lebdenje dokaj čudno. Fizika gibanja … Tako lebdenje in počasi se zamika, nekam tja, kjer se spajata morje in nebo. To so samo naši pogledi, bog ve, kakšna je zares stvarnost; tista, ki ni samo materija in je odraz neke druge vednosti. Ja, ja,…

STRUNE DEŽJA Dež struni ure v nič, ki biča sanje. Lajež jutra se razobeša na mavrico horizonta. Vse je zrnato, razjasnjeno s filozofijo, ki je hotela dopovedati ničnosti v pogači razuma, da so sanje strte v žerjavici, sijoči v očeh, ki ližejo svetlobo, ponovljivo v vzdihih lomečih stopinje na jezeru stihije. Dež pa še kar…

Ja, saj res, sinoči sem ugasnil telefon, ker … Saj ne vem, zakaj. Anica, saj res, njo bi tudi mogel poklicati, samo zdaj … matura bo in to. Se ji kar kravžlja, ja. Da bi pa s Sonjo šel v Izolo? Ne vem, najbrž ne. Kdo pa jo bi celo pot poslušal – taka je….

    Tole, tole je kar neka avtobiografija bi rekel. Ta, ta … Ja, nagaral se je, vse do stenta, kot jaz … Kadilec, garač … No, ga bom jutri poklical in mu povedal, da sem prebral. Se pa zna izražati, to pa. Njegove kolumne, oh. Imel je politične posledice, stari režim. Petelin, ki je prezgodaj…

O, nova očala, o … Glej no, kako fino je zdaj, ležim, gledam televizijo, berem podnapise … Amerika … Pa to bi lahko že prej … Adiju se je zazdevalo, da je novo doživetje sveta, zdaj, ko je tolikokrat kar obsedel in gledal televizijo, brskal po internetu – tega se je hitro naučil, celo elektronski…

Mnogokrat je sanjala vlake; velike, zibajoče, udobne, zeleno-modre, z rjavo-rdečimi naslonjali, z neko ljubeznivostjo v kupejih. In kadar je sedla v rezerviran kupe in je pogledala skozi okno na peron, je bila srečna in varna – svet je tam zunaj, nič mi ne more! Zbudila se je v pomečkanih rjuhah in se skušala spomniti blodenj,…