Prve dni aprila sem preživel kar se da delovno, da ne rečem garaško, tudi do pozne noči. Zdaj je projekt na red, dvajsetega aprila bo promocija, torej še dober teden dni. Ja, Nagaral sem se. Med tem so potrdili dopolnilo ustave, da se bo brihtanščina uporabljala kot uradni jezik poleg worldščine. Ja, danes teden bo…
Karanton je ponoči očarljiv z vsemi svojimi lučmi in z nekaj višjimi stavbami, kot so v dolgih zaselkih. Vseeno je iz zraka videti kot urejen krog, ki ima več koncentričnih krogov svetlob. Usmeriva se na vzhod in kmalu sva na oranžno razsvetljeni ploščadi, tam naju že čaka Gero, ves nasmejan in zardel. Rokujeva se in…
*** Uf, kakšni dnevi so za mano, groza. Najbrž vas zanima, kako se je razpletla zgodba s poskusom državnega udara, nekaj takega. Ja, bilo je napeto vse do večera tistega dne in še naslednji dan. Tipi so imeli tudi posebno skrivališče v opuščenih podzemnih bunkerjih, nekje na jugu, na meji z veliko Balkanijo….
Jana. Večkrat je pomislil nanjo. Največkrat takrat, ko je drvel po avtocesti z obale proti domu in so mu pogled pritegnili grmički ruja, ki se na Krasu bohotijo ob robu ceste in se v tistem času začno odevati v barve z nešteto žarečih odtenkov. Takrat se, z vsemi tistimi barvami, v njegove misli naslika tudi…
Majčkeno pa me je strah, ko lezem v ozko zeleno razsvetljeno podmornico, ki ima na levi in desni zaobljene steklene stene. Voznik in poznavalec podvodnega sveta je možakar srednjih let z izjemno močnimi zalizci – zgleda, da je to moda pri vseh grofovih uslužbencih, ali pa je to celo tak predpis. Močan možat glas ima…
Sam sem in v rahli omotici. Na stotine isker mi leti skozi glavo. Kaj zdaj vse to pomeni, kaj je zdaj to? Neke revolucije, hej! Ne, ne, saj to ne more biti res. Usedem se in prebiram stvari, ki so jih tipi pisali. Po skrbni analizi vidim, da so bili dopisovalci samo štirje, torej…
Po zajtrku sem ves napet, ko čakam na Davorta. Vsak čas bo tu. Le kaj se je moralo pripetiti, da so stvari tako nujne. Zdi se mi, da že slišim šum njegovega vozila. In res, tu je. Vez živčen vstopi in mi takoj pove, da bova morala pogovor opraviti na sprehodu, brez naprav, torej…
STEZE Nočem, da bi s smehom pometal prostor, v katerem sem vzgojil kaktus najine ljubezni. O, kako bode misel nate, kako bode šivanka, s katero sem prišival nebo nad pokrajino v katero sva s poljubi narisala steze. Po kateri naj grem, da končno izvem, na kateri obali so snubci použili jutro, ko si iz svetlobe…
Topel sopuh se je razkadil v mraz. Žena, ki ga je prej objemala in tolažila, se je sedaj udrla v tla. Ostala je Šutna s svojimi svetilkami. Temperatura pod ničlo ga je za trenutek iztrgala prividom, ki so tako nazorno nadomeščali resničnost. Prividi so bili tako očitni, da je otipal kamniško svetilko, ko naj bi…