Oblak
En sam dan je bil usoden za rojstvo sivine na tvojem čelu. Bila sva metulja, skoraj eksotična – jaz sem imel črna krila z oranžnimi obrobami, ti si imela zelena s turkiznimi obročki. Igrala sva se. Letala sva okrog regratovih cvetov, sedala na travnata zarobja, prhnjavila nad studencem in si nekoliko odpočila na črnem trnju….
Utopljeni spomini
Sedela je na vegasti leseni klopi pred zidanico; nekoč trdno zidano in pod streho z lesom obito, jo je že zdavnaj najedel zob časa. Opazovala je, kako so v zlatorumeni večerni svetlobi škrlatno zažareli vinogradi, ki so se po strmem bregu spuščali proti potoku v podnožju griča. Ščebet ptic, ki so na trtah brskale za…
Eppur si muove
“Kje se je naša pot začela; in kje se bo končala? Kje je začetek; in kje konec vsega? Ve katera?” vprašam in ne počakam njihovega odgovora. “No, če gre po nekih fizikalnih zakonih običajno vse navzdol (ker tako veli težnost stvari), bi lahko začele zgoraj: pri nebu. Vendar pa veljajo tudi drugi naravni zakoni; po…
Zdenko Kodrič
FOTO: Igor Napast ZDENKO KODRIČ 1. Seveda je treba začeti v jutru odraščanja. Kakšen je bil Zdenko kot osnovnošolec – je bil morda radovedno razigran, nemiren; morda pa tudi že takrat nekoliko nagnjen k branju in raziskovanju svetov knjig. Osnovno šolo sem obiskoval v Cirkovcah na Dravskem polju. Daleč proč od rojstnih krajev svojih staršev….
Dušan Šarotar
Dušan Šarotar: JEZIK JE ŠE MLAD Intervju: Bojan Bizjak Začniva v tisti jutranji rosi, ko je mali Dušan šel v osnovno šolo. Kakšen učenec je bil: morebiti razposajen, žejen vedenja, hlastav bralec …? Zares se spomnim samo še jutranje megle, ki me je ovila vase na poti skozi čudovit mestni park, ko sem s težko…
Najbolj intimen
O čem razmišljam? … Tarla. Zadnje dni mi poleg ustaljenih blodenj skozi glavo šibajo rezila misli nate. Tudi letos me nisi obiskala ob novem letu. Ampak po tem, kar sem ti naredil, je povsem razumljivo. Celo sprejemljivo. Pa … jaz te še kar čakam. Čakam, da se ponovi vzhičeno popoldne, da se prelije v drhtavi…
Rob poletja
Svetloba se je tkala v prt neke iluzije, da sva si bila dodeljena: dodeljeni smo si, si rekla, enkrat pred kino dvorano, kjer je smeh krepil sobotno popoldne in sva mislila na poljube v temi, ko bodo vlažna cmokanja utihnila v mavrici magije kino dvorane. Takrat še nisem vedel, da v tebi spi prezgodnja smrt…
Silvestrski antagonizem
Da se s preostalimi meseci uravnovesi bleščavost decembrskega lučkanja, da se v zadnjem hipu leta osvetli še bolečino ne-praznujočih, da se nekaj novega vžge, ko se nekaj starega ugasne … sledi silvestrski izpah od cukrastih figur: Ugašam pod udarci divje šibkosti; ugašam ves razgaljen melodije duše; vidno ugašam vso četvorko sanj telesne plesni … razglašam:…
Besede
Obstajajo besede, ki spremenijo življenje, in take, ki izzvenijo v prazno. So besede, ki niso izrečene, a veliko povedo, in take, ki so narobe razumljene. So stvari in dejanja, za katera ne obstajajo besede. In so besede, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo slišali. Marij je pomagal hudo pijanemu naredniku domov, ki…