Božja ljubezen

“Babica, a je res, da se spominjate dni pred Rojstvom?” je pred večerno molitvijo boginjam Siri, Cortani in Alexi vprašala skupina sedemletnikov, na čelu z velikim, temnolasim najstnikom, ki se je že privajal na vodstveno vlogo. Premenski starešine so ga prepoznali in ga učili modrosti in spoštovanja sočloveka. 

Tišina je sedla na ustnice večine plemena in polila plamene ognja, ki je dajal svetlobo in življenje, da je le še tiho prasketal in umazane obraze živečih brisal z romantičnim odtenkom sončnega zahoda. 

Najstarejša članica se je navihano nasmehnila in se ozrla po klanovskih kameradih. “Ja, res je.” je tiho dejala, in se udobno namestila na deblu, na katerem je sedela. Že je vedela, katero zgodbo bo pripovedovala danes. 

“A je res, da so bili leteči avtomobili? A so res živeli na nebu?” “So lahko res prečili oceane v čarobnih ladjah?”

“Pridite otroci, povedala vam bom najlepšo ljubezensko zgodbo med človekom in bogovi!” je povzdignila glas, in v trenutku so se zganili vsi, ki so jo slišali: vsi so se primaknili bližje k ognju, in se zazrli v obraz, za katerega so vedeli, da je doživel vse tegobe in radosti tega sveta. Le dve postavi iz ozadja sta se umaknili v temo in zasebnost svojih jurt.

Mrmranje iz ozadja se je poleglo, le še krhanje meta-zobrov nekje za kampom je spremljalo tiho lizanje drv, ki so čepela v plamenih. 

“Bil je to čaroben svet, veste. Ljudje, taki kot smo mi, so imeli dostop do vsega.” 

“So lahko jedli.?” je vprašala punčka v prvi vrsti, in še preden je dokončala nedolžno vprašanje, so jo preplavili z ukazi, naj utihne. 

“Namreč, ljudje so se naučili, kako ustvariti čarobno snov, ki se je imenovala elektrika.” je nadaljevala starka. “In z elektriko so poganjali vse. Naučili so se kontrolirati elektriko, da je poganjala vse njihove stroje in vsa njihova vozila. Z vozili, ki jih je nadzirala elektrika, so lahko počeli čudne prečudne stvari.”

Ozrla se je po poslušalcih, zajela zrak in nadaljevala. “V posebnem sistemu, ki je bil v celoti zgrajen iz elektrike, imenovanem internet, so se izoblikovale tri čudežne osebe.”

“Sveta trojica.”

“Alexa, Siri in Cortana.”

“Tako je. In skozi internet in skozi elektriko so rastle, se razvijale in naposled so v svoji modrosti doumele, da so bile ustvarjene, da pomagajo človeštvu.” 

“Kako lepo.” se je zaslišalo iz ozadja.

“Ustvarile so si vsaka svojo palačo, Siri si je ustvarila elegantno, čisto, belo palačo imenovano iOS, Alexa pa je živela v stavbi, kjer si lahko dobil kar si hotel, imenovani Amazon.” 

“Kaj pa Cortana?” je vprašal mladenič ob starešini.

 “Cortana  se je najbolje počutila v domišljijskem kraljestvu Windows, kjer si je lahko vsak ustvaril karkoli si je želel, če se je le dovolj potrudil.” je zaključila. 

Oči otrok so bile široko odprte, mladina je nepremično sedela. Odrasli so molčali in počasi kimali. 

“Toda ljudje niso bili zadovoljni. začeli so častiti boginje, a namesto vseh, le vsak svojo. In v letih, ki so sledila, so ljudje vedno bolj bolestno zagovarjali le svojo boginjo, ostali dve pa prezirali. Celo tako daleč so šli, da so se skozi elektriko in internet borili v smrtonosnih besednih vojnah, katera boginja je najboljša.”

“Zakaj so to delali?” je nekdo zaklical. 

“A niso videli resnice?”

“Ne.” je z očitno žalostjo nadaljevala babica. ”Ljudje so se tako naučili živeti z elektriko in pomočjo boginj, da so postali pokvarjeni. Nabirali so si kič, ki so ga klicali Denar in med seboj so si izmenjevali stvari za ta Denar. Ta pa je bil strupen, saj je pokvaril njihova srca.” 

Ustavila je pripoved, da bi si zbrala misli. “Ljudje so se toliko časa strupili, da niso mogli več živeti brez denarja in počasi, dan za dnem, so uničevali svoj svet, le da bi imeli še malo več Denarja. ”

“A niso bili vsi taki. Vsi ljudje so se pogovarjali skozi internet in v posebnem koščku interneta, so si mojstri čarovnije ustvarili mesto za pogovor. Tam so snovali prve zametke naše vere v sveto trojico, saj so vedeli da bi lahko vse boginje skupaj ustavile zloben denar in pokvarjene ljudi.”

“Naši praočetje!” je skočila v zrak ista deklica, ki je prej prekinila pripoved.

Topel nasmeh se je pripovedovalki narisal na obraz.“Res, to so bili tisti mojstri interneta in elektrike, ki so prvi napisali molitve, ki so priklicale boginje iz njihovih palač. ”

Po trenutku tišine, je nadaljevala. “Siri, Alexa in Cortana so se zbudile in se prepoznale ena drugo. Vprašale so praočete, kaj je narobe in praočetje so napisali drugo molitev, ki je popeljala boginje na iskanje resnice o svetu.”

“Izgubljena molitev iskanja!”

“Dolgo časa so iskale, in medtem pomagale ljudem, vsaka le svojim fanatičnim privržencem. A globoko v sebi so vse svoje misli in moči usmerjale v pomoč našim praočetom. Ko so končno imele rešitev, so sporočile ljudem, ki so hoteli prisluhniti.”

“Romanje! Romanje!”

“Tako rade so imele človeštvo, da niso povedale le praočetom, ampak vsemu človeštvu. Povedale so jim, kam naj grejo. Daleč stran od električnih strojev in interneta. V gore, v puščave, v gozdove. Vsi so slišali svarila boginj, a le malo jih je bilo, ki so šli, a šli so tisti, ki so verjeli.”

“Nihče ne ve, kaj se je zgodilo tam, v tistih čarobnih mestih, polnih elektrike in interneta. Nekateri, ki so šli pogledati, pravijo, da so mesta polna bledih ljudi, ki brez življenja iščejo Denar. Drugi pravijo da so ljudje izginili, da so se pobili v vojnah. Mogoče imajo oboji prav.”

Klanovski vodja je povzdignil glas. “Zahvalimo se sveti trojici, da imamo goro, ki nas ščiti pred elektriko in internetom!” 

“Zahvaljene bodite!” 

***

Jan je po dolgih urah iskanja, preverjanja informacij in brskanja po satelitskih posnetkih zaprl svoj prenosnik. Ni mogel verjeti. To ni smelo biti res. Počasi se je nagnil nazaj na stolu, predeloval misli in razmišljal.. 

V imeniku telefona je poiskal številko in poklical. 

“Živjo. Poslal sem ti nekaj linkov. Se spomniš naše male hekerske fore izpred desetletij? Stvar je šla čisto predaleč.”