Objave uporabnika: Besedoljub

O, nova očala, o … Glej no, kako fino je zdaj, ležim, gledam televizijo, berem podnapise … Amerika … Pa to bi lahko že prej … Adiju se je zazdevalo, da je novo doživetje sveta, zdaj, ko je tolikokrat kar obsedel in gledal televizijo, brskal po internetu – tega se je hitro naučil, celo elektronski…

Mnogokrat je sanjala vlake; velike, zibajoče, udobne, zeleno-modre, z rjavo-rdečimi naslonjali, z neko ljubeznivostjo v kupejih. In kadar je sedla v rezerviran kupe in je pogledala skozi okno na peron, je bila srečna in varna – svet je tam zunaj, nič mi ne more! Zbudila se je v pomečkanih rjuhah in se skušala spomniti blodenj,…

 Sobotno jutro se mu je zdelo težavno. Okus malin … Okus njene šminke. Njeno telo, še tako napeto, sveže, polno … Pa … Prvič je šlo, brzovlak, potem sva ponovila vajo in je bilo bolje, pa … Prespal pri njej … Liker, glasba, objemi, objemi iz neke samčevske utehe – dve lupini … Že dolgo…

GON PO VLADANJU Človek je zversko definiran in hoče obvladovati sebe prek drugih. Mislim, da se tu skriva bistvo gona po vladanju. Iz zgodovine vladanja vem, da se je gon po obvladovanju drugih širil premočrtno z naraščanjem plemen. Že plemenski vladarji so imeli nek predgon, neko predpripravo za veliko vladavino. Morebiti obstaja celo gen za…

Nazadnje sem bil na pregledu lani, boga ti, stopetdeset evričev. In mi je rekla tista prijazna zdravnica, Veste, stanje ni tako porazno: s primerno higieno uporabe, boste še kar lahko brali, le očala morate pogosteje menjati, ker se vam mišice v očeh zaradi vaše genske okvare ne odzivajo več zadosti fleksibilno, samo to je, sicer…

ZRCALO Lahko bi rekli, da je gospod Jože, sam se rad predstavi z imenom Jožef, češ da tako piše v krstni knjigi, spravljeni v starem župnišču, nekoliko čemeren samski moški, ki se ne zmeni kaj dosti za svet. Uslužbenec kot uslužbenec: vesten, v svoji mali pisarni preračunava bilance, se krega z mlajšimi uslužbenkami, ki slabo…

ROB POLETJA Svetloba se je tkala v prt neke iluzije, da sva si bila dodeljena: dodeljeni smo si, si rekla, enkrat pred kino dvorano, kjer je smeh krepil sobotno popoldne in sva mislila na poljube v temi, ko bodo vlažna cmokanja utihnila v mavrici magije kino dvorane. Takrat še nisem vedel, da v tebi spi…

OBZIDJE Nek šum se je ujel v listje stare lipe ob kamnitem zidu. Dva martinčka sta že prepoznala pomladno toploto in se igrivo lenila; če jih je Rihard dolgo gledal, se je zdelo, da se le malo premikata, prej bi se dalo reči, da komunicirata z njegovo radovednostjo, že malo otrplo od neudobnega sedenja na…

MRAZ V OČEH Usedel sem se na zlizan moder plastičen stol, ki je najbrž že prenesel veliko vzdihov in škripanj. Na tleh so se izmenjaje risali neki sivi in črni vzorci, najbrž namenoma tako dolgočasni, da so vzbujali potrpežljivo dolgočasje, ki se kar lepi nekam v zaprsje in daje srcu vedeti, da je žalost naravno…

DIDI Stojim na robu parka, še ne povsem odločen, če bom posedel. Zdaj, ko so mi zapovedali sprehajanje, se pač rad ustavljam v parku in se čudim, kam vse se vozi narod v bleščeči pločevini, opleskani z majskim soncem. Nikogar ni v parku ob tej uri, zato imam mir in si lahko ogledujem mlado zelenje;…