Zrna norosti 19

Ja? Naprej! Aha, Katarina, ti si. Kar sem na mizo odloži beherovki, hvala. Res ne boste nič popili gospa Burbon?! No, bom jaz. Na zdravje. Tako. Ni švoh ta grenčica.

Kakorkoli, kje sem ostal … aja, no … mogoče se vam zdi, da dolgovezim s temi zgodbami o nastanku naše televizije, a res se mi zdi pomembno, da poznate celotno ozadje. Namreč, nedolgo za tem, ko je naša nova televizija, torej Kanal 73, začela oddajati na nacionalni ravni, se je v mojo pisarno pritepel tisti usmrajeni sivi lakaj predsednika Antona Dobruna in v roke mi je stisnil ovojnico s ponudbo o … recimo, da o sodelovanju. Kot novinar sem bil seznanjen s prijemi novo-starega sistema in nisem mu pokazal, da se mi ob njegovi podobi kisli želodec. Ponudbo sem zavrnil z vsemi pritičnimi okraski vljudnosti. A volčjak je še kar naprej lisičil o tem, kako pomembno je, da v teh novih časih držimo skupaj in ustvarjamo uspešno državo, ki bo morda v kratkem sprejeta celo v Evropsko unijo in … ni pomagalo. Šele po subtilnih grožnjah moji družini, sem popustil in sprejel ponudbo teh zanikrnih vladnih zločincev. Vsaj navidezno sem jo sprejel. V resnici sem postal, kakor bi izrazil v jeziku vzhoda: speča bomba. Bolje rečeno, sem se odločil, da bom čakal na trenutek, ko mi bodo barabe tako brezpogojno zaupale, da jih lahko javno razkresnem. Hkrati sem vedel, da bom potreboval nekaj zaupanja vrednih somišljenikov. Tako velikih načrtov en sam človek ne more izvesti.

Z vašim možem sem se po naključju ponovno srečal kmalu po vojni za samostojnost Kadmanije – na grobo sva se poznala še iz časov zaodrja, ko smo bili z Marginalijo dvakrat predskupina od njegove skupine Pankracija. Povabil sem ga na pijačo in ni dolgo trajalo, da sva uzrla skupno protivladno pot. Vpoklicala sva najbolj zanesljive člene iz mojega starega komplota in spet smo se začeli shajati, kar na vikendu mojih staršev, tam daleč v dolin Zeos. Tam se nam je zdelo najbolj varno, predvsem pa je bilo pomembno, da smo dovolj stran od radovednih oči Tebajcev.

Maca je imel najbolj izrazita, najbolj odrasla prepričanja izmed vseh nas in kot medijski človek sem v njem zaznal vso potrebno karizmo za novega voditelja naroda. Hočem reči, naenkrat sem vedel, da lahko tokrat z njim na čelu zares potolčemo vladne mrhovinarje. Dogovorila sva se, da v javnosti odigra vlogo nekakšnega napol zapitega ostružka sistema, zato da ga politični vrh pač ne bo jemal kot grožnjo. In res so ga podcenjevali. Medtem pa je lahko preko naše televizije in preko mesečnika Mladost delil narodu svoja politična prepričanja. Pred nosom teh vladnih usrancev smo iz Mace naredili kult, ki je samo čakal na prave razmere, da povede narod k resnici. Saj veste, kako so se mu na začetku ljudje smejali, ko je govoril o pasteh kapitalizma. Ko pa je pred kratkim v tuje medije, z našo pomočjo seveda, prišla novica, da je bil politično zaprt, so nekatere televizije, ponovno objavile njegov antikapitalistični govor. Koliko ljudi mislite, da se trenutno smeji njegovim nazorom?! Kadmanci ob Italijanski in Avstrijski meji so prispevke v tujih medijih zaznali in kot veste se je novica hitro razširila po državi. Predvsem istomisleči oboževalci Pankracije so v podporo vašemu možu organizirali tisti protestni koncert in ponoči s plakati polepili Tebajo. Koncert je na koncu sicer oblast preprečila, ker naj ne bi bil prijavljen, a zato je bil učinek še večji. Skrivoma smo preverili Macino priljubljenost v Kadmaniji in ne boste verjeli. Tako bom rekel: tistih, ki se mu smejijo, je sedaj le za peščico.

Narod je nezadovoljen. Vlada je načrtno usmrtila velike tovarne, brezposelnost je na najnižji točki po drugi svetovni vojni, davki so zrasli čez noč, inflacija biča po majhnem človeku in zato ni čudno, da je zabrbotalo v loncu narodovega potrpljenja. Povsem pa se je zmehčalo nekdanje brezglavo zaupanje v predsednika Antona Dobruna. Ljudje si želijo spremembe.

Zdaj smo na vrsti mi. Danes bo sprožen detonator vladne destabilizacije. Nihče ne more predvideti, kaj se bo zgodilo po današnjih poročilih, a vaš molk je v tem trenutku ključnega pomena, gospa Burbon. Upam, da se tega zavedate. Če se boste zaradi moža izpostavljali javnosti, lahko uničite vse, kar smo tako dolgo načrtovali. Pa tudi moževo krinko lahko uničite.

Da, vaš mož je šel tako rekoč prostovoljno v zapor. Že res, da toliko grobosti s strani krvnikov nismo pričakovali, vendar ne skrbite. Naša zaupna novinarka je govorila z Maco in pravi, da še nikoli ni bil tako trdnega duha. Niso ga zlomili, ravno obratno. Veste, malo smo … aha, vrata …

Ja? Hvala Katarina, že prihajam.

Oprostite, gospa Burbon … zdaj moram v studio. Začelo se bo. Če želite, lahko spremljate današnja poročila z mano, v kontrolni sobi.

Uh, če bolje pomislim … raje čim bolj neopazno zapustite našo stavbo skozi zadnja vrata. Tu bo čez nekaj trenutkov sodni dan. Še enkrat vam želim poudariti: to, kar boste slišali … z vašim možem v resnici ni tako hudo, kot bo izpadlo. Vse skupaj smo malce napihnili. Saj veste, zaradi efekta. Da dobimo še več naroda na svojo stran. Tako nekako, ja … naj cilj posveti naša sredstva.

Amen.”