Kategorija: Roman v nadaljevanju

SIVA SENCA SVOBODE “Pazita, da res pogoltne,” je iz oddaljene sence šepetnil rahlo znani glas.  ”Proklete pizde!”, “Au!”, “Pusti me, ti peder zarukani!”, je grozilo iz sosednje celice medtem, ko je ob Maci stal mišičnjak in ga surovo silil požirati odvraten zvarek seruma. Tekočina je imela drugačen okus, kot med zaslišanji in učinek je bil…

Zaradi preiskave, ki še vedno traja, pa vam dokaznega gradiva danes žal ne smemo predložiti. Je pa tukaj ob meni zdravnik Jože Megelen, ki je oba obtoženca pregledal ob njunem priprtju in predlagam, da v interesu javnosti predstavi njuno takratno stanje.” Doktor Meglen je bil dolgoletni predsednikov osebni zdravnik in pri dvainsedemdesetih letih v pričakovanji…

NE OBSTAJAM “Čakaj, Bog! Če je ves ta svet okrog mene le moja misel, ki jo ti zapisuješ v nekakšno knjigo in če vse misli, ki jih napišeš, prejemaš od nas, potem lahko zamislim karkoli in ti boš to zapisal. Kaj pa vem … lahko hodim po vodi?” “Lahko tudi plavaš v nebo, če želiš….

RAZSVETLJENJE “Simon, najdi os!” “Kaj? Kakšno os? Pusti me spati …” “Kolo se vrti, a os je vedno pri miru. Najdi svojo os. ” “Ne razumem … pusti me spati! ” “Simon, jaz sem os. Kdo si ti?” “Dovolj! Pa kaj je s tabo?! Ne vidiš, da spim?!” Bog je v nepopustljivem odmevu oglašujoče zahteval:…

VIJOLIČNA KRI Ljudje verjamemo, da smo povezani v nekakšno skupnost, ki smo jim nadeli nalepko ‘narod’. Za uspešno sobivanje moramo za začetek najti le eno družno točko … skupen jezik. Po treh letih bivanja v Kadmaniji je Maca obvladal kadmanščino, a šele po zadnjem pogovoru s svojim očetom je sklenil postati Kadmanec. Pravzaprav je že…

IZVOR: KONEC KRALJEV Maca je poznal usodo Francoskih kraljev, v zasebnem kraljevem šolanju so ga objokovalci rojalistov pitali s hladno čebuljo juho pretekle slave. Vseeno pa se učiteljem ni zdelo vredno porabiti preveč črnila za kralja Karla X. Šest let je vladal Franciji, sprožil je julijsko revolucijo in umrl je v izgnanstvu. Amen. Medtem, ko…

Da, sreča nas je takrat za hip poškropila a, sreča je, kako naj rečem … sreča je v naši družini privilegij, ki je umrl s sončnim kraljem. In naslednji v vrsti za smrt je bil moj brat, kralj Ludvik XVIII. Že več let pred smrtjo je gnil pri živem telesu. Začelo se je z nogami…

Dotočite mi še malo penine, Pierre Louis. Rad bi vam povedal zgodbo do konca in le še ta omama me oživlja. Bil sem smrtno ranjen od Luizine izgube, neutolažljivo strt in grobo razsejan čez polja krivice. Želel sem žalovati, a začele so nas objedati hude družinske skrbi, ko je prestol Francije osedlal tisti izmeček ……

Preživela je. Rodila mi je sina. Bil je … Moral sem držati obljubo! Moral sem. Me razumete, dragi Pierre Louis?! Otrok ni smel z nama. Ni bil zakonski. Ni bil posvečen. Dete se je še zvijalo v prvem materinskem objemu, ko sem že na samem govoril z grofom Coroninijem. Bil je že precej v letih,…

Ko je namreč Luiza izvedela za zbor izgnane vlade v Koblenzu, je navkljub svoji krhkosti zajezdila konja in se s svojim sinom žilavo prebila skozi nemirna ozračja tujih kraljestev. Saj se še spomnite, koliko pozornosti je pritegnila, ko je utrujeno jahala skozi vojaško taborišče. Moja drobna sreča in nesmrtna iluzija na tistem umazanem konju. Nisem…