DUŠE NA ZASTAVAH Vse to, vse to, Joj, mar še danes. Ne, ne … Cement, kamen, dleto … Žulj, spet, skeli. Nad lobanjo mi lebdi dan. Toplo je. Pa res moram!? Zunaj vsega sem. Počivaj moja domovina počivaj, saj si se nagarala. Ni te treba vikati, na ti sva si, zdaj ko … Še…
Zunaj se je plast megle držala oddaljenih topolov, ko je K. stala ob oknu in zrla v ravnino pred restavracijo. Onkraj hitre ceste se je vlekel kanal s črno vodo, potem pa vrsta topolov za njimi so se raztezale prazne temnorjave njive, ponekod bolj blede. Polna noči in ljubljenja se je premikala v bokih…
Privoz do vile je bil še vedno peščen. Popoldansko sonce, ki je le zmoglo pregristi oktobrsko turobo, je opljuskalo rjavo fasado. »Kar ustavite, tam pri garažah, tam na desni, vidite,« je gospa ukazala. Blaž je počasi elegantno zavil in ustavil. Gledal je železna vrata, opazil je, da se barva lušči, da je beton sivkast…
Nogometa skorajda ni videl. Živčno je predeval daljinca. Naveličan teh pregledovanj, je ugasnil televizor in šel v svojo sobo. Dolgo si je ogledoval slike na steni, košarkarji, rok zvezde, računalniški programi na plakatih, reklame za nove računalnike in na mizi ob omari, prvi računalnik, star petindvajset let – ohranil ga je zaradi nostalgije. In tista…
Spoštovani, včasih doživimo trenutke, ko se minljivost ostro zaseče v našo zavest. Izgubili smo ustvarijalko, ki je tvorno bogatila naše strani s svojimi prispevki. Monika Polda je odšla, njene zgodbe ostajajo. Ker je bila strastna sodelavka tudi na tečaju kreativnega pisanja, je pustila sled v vseh nas, zelo močno sled, ki jo je izpovedal Peter…