Čistoča

“Kopalnica je čista, dobro.” si je zašepetala, ko je stala pred čistim štedilnikom njene kuhinje. Njegove. On jo je kupil, on skrbi zanjo. A čistoče ni videla, zanjo je na veliko, z umazanimi črkami pohote, pisalo, kurba in sramota!
“Prasica sem. Ne zasližim si ga.” si je ponavljala, ko je z bogato dozo najboljšega čistila na trgu poskušala zbrisati nevidne besede s štedilnika in iz svojega srca. “Mama je vedela, da sem lahka. Vedno je vedela.” se je spominjala materinih besed iz otroštva, ko je pripeljala iz šole fanta, da bi ji pomagal pri fiziki. “Mati Marija, kaj naj storim?”
Če bom dobra, mi bo odpustil. Le dobra gospodinja moram biti. Dala bom odpoved, da ga ne bom več videla.
Nosnice ji je napolnila kiselkasta mešanica arome citrusov in kemikalij, a to je sprejela kot začetek njene pokore; kot čiščenje nje same.
“Jebenti, Tilen.” je siknila pri posebej trdovratnem delu črke U. A tako? Še preklinjam sedaj. Pekel, naravnost v pekel si zaslužim. Ne preklinjaj. Ne želi svojega bližnjega žene. Dve zapovedi v enem dnevu sem prekršila.
“Mogoče ni mislil nič slabega. Le pohvalil je mojo obleko.” Po sekundi tišine si je kar sama odgovorila. “Seveda je hotel. In jaz tudi, takoj ko sem ga videla. Potrebnica. Dva meseca po poroki.”
Iskala je odgovor,zakaj. Zakaj je tako odreagirala?
Roke so jo že malo bolele, a to je bilo le nadaljevanje pokore. Morala mu bo priznati, ali pa bo prekršila že tretjo v enem dnevu, ne laži. Po treh te pride sam Satan iskati, treh ti pa niti dobri Bog ne odpusti.
Seks. Seks je bil kriv. Ta mesena pregreha, ta hudičeva zvijača, to jo je pokvarilo. Seks je iz nje, pridne, verne, bogaboječe punce, naredil grešnico, Evo. Pred poroko nič. Je greh. Koliko pa po njej?
Do danes sta dvakrat. Prvič jo je malo bolelo, a storila je, kot je njen mož hotel, kot bi dobra žena naredila. Drugič je že uživala in to je najbrž bilo krivo. Sedaj je vedela od kje je prišla njena plima, ki jo je dušila in odplavljala v morje ognja.
Ne smem več seksati. Ampak mož bo hotel. Ne smem uživati v seksu. Ja, to bo.
“Ne smem uživati. Užitek vodi v greh.” si je rekla glasneje, prikimajoče. “Ubogati ga moram, tako kot sem očeta in mater.”
Vedno sta vedela, kaj je najboljše zanjo. Ko je storila nekaj po svoje, ko je pokazala ustvarjalnost, so se stvari vedno sfižile.
Mati je vedno vedela najbolje. Devica Marija ji je govorila.
Tako, kot je dobila fanta, ki staršema ni bil všeč. Da vidita samega Luciferja v njem. Krščanski fantje ne nosijo uhanov in tetovaž. Ampak bil mi je všeč, tako lepo je govoril z mano. Kot Tilen. Kot Tilen … Samo izrabiti me je hotel.
A mati je  bolje vedela. Le njej in očetu je lahko zaupala, njunim oštevanjem je verjela. Da je pekel v njej, da mora biti pridna, moliti in verovati.
“Sina mu moram dati, to bo hotel.” je šepnila. “Ja, sina. Povedala mu bom vse, da me je pohvalil Tilen. Da sem pomislila, da je lep. ”
Nato mu bom skuhala kar ima najraje. Mogoče me ne bo kaznoval, čeprav sem si zaslužila.
Besede na štedilniku so začele bledeti: lakirana barva je dobila svoj sijaj in žarek sonca je skozi zavese posijal nanjo, kar je razumela kot božjo potrditev njenega razmišljanja.
Bog odpušča, če priznamo grehe; le priznati jih moramo. Po pokori je duša zopet čista. 
“Priznala bom, in mu dala sina. Dobra žena in dobra mati bom. Sprejela kazen Boga in nastavila še drugo lice, kot Jezus.”

“Štedilnik je že čist.” je zaslišala globok glas za hrbtom, gobica, še prepojena s čistilom se je v njeni pesti skrčila, da je pena izgomazela skozi prste in pričela kapljati na čistino.
Počutila se je majhno, tako majhno, kot le nikakršen grešnik pred Vsemogočnim, in vsa energija njenega bitja jo je zapustila. Nekako je le obrnila glavo in se srečala z njegovim hladnim pogledom, pogledom nebeške sodbe in očiščevanja.
“Koliko časa si že tam?” je ponižno, pohlevno vprašala, brez da bi hotela slišati odgovor.
“Dovolj.” je mrko odvrnil.
Ko si je začel odpenjati pas, je za trenutek v njem videla strogega očeta: sončni žarek pa jo je zapustil. Spoznala je, da spoved ne bo potrebna, le pokora.
“Sleci se.” je še zaslišala povelje, ko je že zaprla oči.