Pobeg 7

Zgoščena noč ga najde doma, omotnjenega od zajetnega zamota marihuane. Stoji ob odprtem oknu, posluša jazz in se smehlja. Gleda se v šipi, si popravlja lase in si misli. Tak dedec pa … In da bi resno z Magdaleno. Ma, ne, ne, saj so še druge bejbe. Ustrezala bi mi kakšna poročena, lačna seksa, taka bi mi ustrezala, da bi lahko samo malo tako. In ta firma, kurčeva … Vinka, ko neki oficir. Kar naprej se vtika, komandira. Se ne čudim, da se Korle umika, se ne. Pa je fejst dedec ta Korle, nor na dober vinček … Ne vem, če ni poskušal tudi kaditi smole, ne vem. Ne bi bil začuden; tista leta, ko je to bila še eksotika, danes pa … Mater prijemlje ta reč, ta Jakobo … Mehika, pa ZDA, tam je bil tudi nekaj mesecev. In njegova, kar tolerira, da gre. Ja, to ti je moderna zveza, svobodni samec, kar naprej na nekem lovu. To. Arhaične skupnosti, delitev funkcij, nabiralništvo, lovstvo, šele z oblikovanjem večjih skupin in velikih naselij, se je funkcija moškega počasi začela spreminjati. Zdaj pa mi serjejo s to enakopravnostjo in razne parade ljubezni. Ma, ne, ne, narod, mislim civilizacija nasploh, gre u maloro, z mano vred. Kar poglej se stari, poglej se! Tu stojiš ko en  hipuzl, ki sicer ima službo, funkcionira, ma se zadeva, da je lahko srečen. Je to sreča? Jakobo pravi, da je sreča ko nek metulj, da ga vidiš, ma ujet ga ne moreš. Kakšne ima včasih ta Jakobo. Faca je, res. In o ženskah. Joj, pred mesecem, ko mi je pripeljal robo in sva natepala sir v gostilni … Ja, takrat, ha ha aha hah … se noro zasmeje v noč in naredi še nekaj dimov. Takrat mi je govoril, da so ženske ko cvetlice, ki privabljajo metulje. In cvetu nič ne škodi, če ga obišče več metuljev, metulju pa tudi ne škodi, če sede na več cvetov. Tako je on definiral svobodno ljubezen, tako. Z njegovo imata, po njegovi definiciji, odprt odnos. Ljubosumje med njima ne obstaja. Ah, pa ja, če ni vsaj malo ljubosumja, kako je potem ljubezen sploh možna. Po drugi strani, pa ta posestniška miselnost. Ne, ne, to je šele štos. Moja, tvoja … Noro … Praskupnosti, paleta odnosov, od pripadnosti več žensk enemu vodilnemu moškemu, ki je na ta način širil močne gene, do žensk kot skupinska lastnina, šele s pojavom klanov in družin, se je to zasukalo. Ja, zdaj pa, sploh pa krščanski komisarji pridigajo, da je družina osnovna celica. Za tak družbeni in pravni red prav gotovo, da. In mi, svobodnjaki, mi smo moteči elementi. Tako to gre. In enkrat sem slišal debato, da bi morali uvesti davek na samstvo. Če to ni noro. Ja, to so pač politične svoboščine, ki se uveljavljajo z demokratičnimi procesi, če so ti zdravi. Politika, kurc jo gleda … Ne, ne politikov ne prenašam. Naša Vinka pa, u boga ti, še to se ji je manjkalo. Zdaj je trdno v tisti stranki in verjame, da je treba ljudi pokoriti. Strastna desničarka je, že kar malo fascinirana z močjo, ki ji jo daje strankarska pripadnost. Na enem od sestankov je omenila, da hoče v podjetju popolno poslušnost in pripadnost, da bodo sledile tudi nagrade. Ja, poznamo to, poznamo, partijska poslušnost. Moj stari bi lahko predaval o tem. On je prav tako fanatičen, še zdaj, na levi se razume. Mater sva se sprla, ko so metali tiste dimne bombe v Ljubljani in vodni top in ta sranja. On je zagovarjal še več sile, če tudi je gnana iz desne strani. Trdil je, da je družba sestavljena iz poslušnih in neposlušnih, zato, da je policija, da neposlušne disciplinira. In sem mu rekel, da je folk krdelo ovc, ki si samo kupi pastirja, palico in pse čuvaje, pa še električno ograjo, če je treba. In je znorel, jasno. Kričal je name, da smo družboslovci ene same filozofske riti, ki nimajo pojma, kaj zares so ljudje. Pa ja, on pa ve, ja. Srečeval je pač samo ekstreme, tatove, tu in tam, kakšen hud pretep, pri umorih je napenjal trak, fotografiral … Ja, te zgodbe … Ne, prometnih prekrškov ni pisal, ne. Ah, njihova doba. In oficirji v bivši državi, gospodje in politiki, funkcionarji, kasta posvečenih … Zdaj so pa ti novi posvečeni, naša Vinka, moč denarja, moč kreditov, moč moči … Plesala je na žuru … Korle je pa dremal za mizo … In Magdalena, reva, se kar trese pred to babo. Drugam si pa ne upa. Saj sva govorila o tem, da je možnosti še nekaj, da to ni edino podjetje in da naj začne že enkrat spremljati razpise. Pa noče. Pravi, da si je tu naredila nek sistem, da zdaj obvlada, da … Boji se sprememb, tako kot večina. In tisti v proizvodnji. O mater, za kakšen keš se prodajajo. No ja, moja plača je samo malenkost višja, ker sem dal Vinki vedeti, da ji ne bom vodil pakirnice in skladišča za plačo navadnega delavca – tečaj mi je sicer plačala, pa … U mater, ta stvar prijemlje. Ja, Jakobo pravi, da ni vsaka letina ista, da se koncentracija spreminja, število vročih dni, vlaga in to. Vse to, da je naštudiral. Bo že držalo, on ve. Že od dvajsetega leta naprej goji to reč, se pravi, osemnajst let, ja. Pa ni narkoman, ne. Obvlada te scene. In pameten je, da stvari ne prodaja kar počez. Ustvaril si je krog zanesljivih odjemalcev, poleg mene … še en zobozdravnik, pa ena šjora, ki dela v vrtcu, pa še en tip, glasbenik – tisti, pa itak … Pa je dober glasbenik, je. Studijski, posoja se za razna snemanja in uči na srednji glasbeni, violina, klasika in to. Sam obvlada klasično kitaro, violino, tudi za klavir sede, če je res treba. Kul tip, skuliran, filozofski, z vizijo. Take nas je nabral Jakobo. In potem se stvar zapre. Enkrat smo se vsi dobili pri njem, dve leti bo že tega. Naredil je piknik, pekel je zelenjavo na žaru, za mesoždere pa tudi klasiko, čevapčiče in vse drugo. Pilo se je malo, kadilo zmerno, debata je bila pa skoraj do jutra. Oni zobozdravnik mi je razlagal, da ima včasih tako živčne paciente, da bi mu najraje dal nekaj dimov; trdil je, da bi jim to olajšalo delo. Pa je ugovarjala šjora, češ da pa pri nekaterih naredi marihuana kontra učinek, da jih spravi v paniko. Ma ja, kakor kdo, kakor kdo. V glavnem, imeli smo se super. Vemo drug za drugega in Jakobo nima nobenih problemov. Na nek način smo njegovi sponzorji. Magdalena, kaj zdaj počne … U, malo čez enajsto je, ne, ne … Ob tej uri je pa ne bom klical, ne. Jutri, še jutri … Oh, zavzdihne in se sesede na kavč. Pusti glasbi, da ga za trenutek odpelje v svetove turkizne svetlobe in velikih cvetov. Dolge minute samo posluša in se raztaplja. Zdi se mu, da je nocoj mešanica alkohola in marihuane tako zelo dobra, da bi lahko hodil po vodi. In na glas reče, skozi smeh: Kristus, ti si hodil po vodi, vidiš, jaz bi zdaj tudi lahko. Ti zagotavljam, da bi tudi lahko. Pa ne samo to, lahko bi letel skozi vse obroče vesolja. Moja misel je energija, ki potuje. Vera, ljubezen, strast, meso, odmiranje … Konec pride, če ga čakaš ali ne. Seks je nuja, ni pa to ljubezen, ne. Ukazano nam je, da se prepolavljamo, da sestavljamo nove ljudi, to nam je ukazano. DNK ima komando. Božja šifra, nekaj takega. O, kako je to fino … Ta muzika, to v glavi … In jutri … Še jutri … Zadosti je te igre Magdalena, zadosti. Ti me počasi prepariraš, da bi bil zet na kmetih. Pa ja, še kaj. Šel bom, šel bom v Avstrijo, če bo le možno. Samo kako potem … Johannes, on … Ja, on se je pridružil naši odjemalski klapi šele lani poleti, tako pravi Jakobo. In ja … Dobita se v Ljubljani, menda enkrat na mesec. Iz Gradca prišiba tip, No ja, avtoceste in to … V Gradcu ima firmo, ne, sedež malo ven, živi v Gradcu … Johhanes … V ponedeljek ga pokličem. Da bi malo menjal to usrano sceno. Služba, stanovanje, foter, mati, tečen brat, ma naj gredo vsi nekam. Zadosti sem se nažrl te rutine. In Gradec, mesto, ki je bolj nagnjeno k dogajanju. Vse je samo začasno, vse. Kako naj to povem Magdaleni. Naravnost … Ne, ne malo diplomacije bo pa le treba, ja. Zdaj mi je itak že vseeno. Ne, k maši ne, k njim domov tudi ne!!! Ne bom se smešil tam na kmetih, ne. Mater no, da bi sedel za mizo, srebal juho, še prej bi molili, o mater. Ja, sama mi je pravila, da pri njih se vsako nedeljo pred kosilom moli, tako da je v tisti hiši že nekaj rodov. Čeprav so jo temeljito prenovili, je to še vedno stara hiša, meda nad tristo let. Ja, saj me je mikalo, da bi to videl … Moja prekleta sociološko antropološka radovednost. Koliko stvari sem si želel videti, pa nisem vzdignil riti. Jaz nisem Jakobo, on … In Magdalena ima nekaj te raziskovalnosti v sebi. Dobro, Slovenijo sva skupaj prevozila, že, oh ja, kar vse pokrajine sva že obredla, ja. In menila sva se tudi o Toscani, pa o Franciji … Ja, menila, ampak ni moč načrtovati dopusta v Lessanu, ne. Pizda no, delavske pravice in zakonodaja in … Nova stvarnost, nova … Bodi uporaben, samo to, biti uporaben … U, mater, kaj imamo. Pa tako bedno je, zdaj bi z nekom debatiral, pa … Saj sploh nimam nobenega resnega prijatelja več. Vsi so poročeni, le Jakobo, z njim lahko debatiram do onemoglosti, samo ni vedno na voljo. Včasih ga dobim na Skypu, ko je doma in piše scenarije, montira video, ali kaj podobnega. Je pa res, da kar naprej nekaj dela, to pa. Vsi drugi, ja, saj jih ni bilo veliko. Po maturi so se razleteli … In v tistih letih, ja … Kar naenkrat jih imam štirideset in … Magdalena … Deset let je mlajša. Je to veliko, je to preveč … Ah no, so še večje razlike, so … ne, ta zveza nima bodočnosti. Družine ne bom imel, ne, in ne! Da bi jaz vozil otroka v vrtec, pazil, pogreval mleko, ga hranil, moderni očetje. Daj no. Zadnjič sem videl tipa, dosti mlajšega od mene, pa ti pelje po novem delu parka voziček, zraven pa buli v pameten telefon. Je to ta nora emancipacija!? Mater no, tip pa voziček, pa … Ja no … Moderni časi, moderni ljudje. Jaz, kaj takega ne bi, majke mi, ne bi. Ne bom, Ha ha ha Brane pa voziček … Ha ha ha hah … se rezgetavo smeje. Voziček, v drugi roki pa špinel, kako bi to šlo, a? Ne, ne, raje imam marihuano, raje. Ona je ljubka, potolaži te. Kaj mi pa zdaj manjka, kar lebdim. Katera ženska te lahko tako zaziblje. O ja, pred leti, tista, tista … Nora na seks … Pri tisti sem doživel lebdenje. Tista pa je bila hujša kot marihuana, ja. Samo … Ah, divja kri. Pravila je, da je njen stari Italijan, da … O mala Livija … Ona je žrla ene tablete, kaj vem, nekaj za živce baje. Panični napadi in to. Mama se je tudi zdravila, najprej zaradi alkohola, potem pa depresije in to … Popizdiš, vsi nekam bežijo, vsi. In Livija, črni lasje, črne oči, telo pa Vezuv. Nora je bila na erotiko in mi je priznala, da je že nastopala v amaterskih porničih, da so ji to dobro plačali. In rekla je tudi, da bo to počela, dokler jo bo zabavalo. Na nekem žuru sva se našla, v Ljubljani. Post festum … En moj kolega s faksa je organiziral žur, prvi iz naše klape je naredil doktorat, pa … Kje jo je staknil, ne vem, tista noč … In še vse ostale … Ja, vedno je hotela mali honorar, z utemeljitvijo, da od tega živi. A zato jo je povabil, da bo koristna na zabavi … Saj ni važno. Niti ne vem, če je to bilo njeno pravo ime, tudi tega ne vem. Celo zimo sva se dobivala, tudi še v maju, potem je pa kar izpuhtela. Njena telefonska številka je utihnila – tudi novopečeni doktor ni več vedel zanjo. Zvezda je zašla. Tako to je s temi puncami … Mater, seks z njo. Kar si hotel je naredila, kar si hotel. Magdalena, ne, ne, določene stvari se ji upirajo, jaz bi pa še ponavljal tiste stvari kot z Livijo. Pa noče, noče tega, noče onega, nežnost, to ja; oralno tu in tam, pa konec. Noro … In če bi bila stalno skupaj, prenajedel bi se je. Ne, ne, ta kombinacija odpade. Jutri, izlet … Pizda, a bom moral prej še skaditi eno močno, da bom … A tako bo zdaj, takoj ko bodo težavice, pa v objem mame marihuane, a tako bo … Do zdaj ni bila taka praksa, ne. Jakobo me je svaril pred tem, da to ni zelišče za vsak dan, da je to le rekreacija … In tudi to je rekel, da če bo poraba prevelika, ne bo več dobavljal. On da noče nikomur škodovati, da to ni njegovo poslanstvo. Pa ja … Saj ga razumem po svoje. Ne živi in ne bogati od tega. Nasploh mu bogatenja dol visi. Uživa v tem kar dela, ni pa pokvarjeno pridobitniški. Uživa v kreaciji, to je to. Takih je malo. Vsi se hočejo dokazovat z imeti, pa imeti, pa še več imeti, da v drugih vzbujaš zavist. Od kod ta kurčeva kategorija: zavist, nevoščljivost. In na tem sloni ta bedni kapitalizem, privzgoja za imeti in se skozi imeti dokazati, se pokazati, se razobesiti. Poglejte, imam, torej sem. In potem se ti pojavijo razne sekte, ki ti dopovedujejo, da ni pomembno imeti, da je duhovnost tisto, kar te bo osrečilo. Taki pridigarji pa ti potem sedejo v drage avtomobile in imajo zastražene vile. Jebat ga, tako to gre. Dokler bodo sistemi gnani z imeti, bo to tako. Pokorščina stvarem. Jakobo pravi, da so stvari dobile biološko strukturo in da znajo ukazovati. Še malo pa bodo roboti vodili ljudi in ne obratno. Zadnjič sva govorila o umetni inteligenci. Pa je rekel, da je to sicer kul, da že sam tudi sestavlja ene kratke videoposnetke, da še celo spodobno reklamo napiše, da pa je vse tehnološko brezdušno. In da se to še vedno hitro prepozna, strojna miselnost, urejena logika, ki za zdaj še ima vrzeli. Da pa ga je strah, ker da se ti sistemi bliskovito izboljšujejo in bodo konkurenčni navadni biološki pameti. Namesto, da bi imeli orodje, bomo orodje tem strojem, tako je rekel. Po svoje ima prav. Moje mnenje še ni izdelano, umetna inteligenca … Od česa bo pa zadeta, ha ha ha … Ja, s čim se bodo zadevali roboti, to, to … Ja no … Umetna inteligenca, umetni joški, umetne žnable, umetni kurci, samo smrt je še pristna … In pivo, ja … Babilonci, ja … Mater so bili friki ti Babilonci, organizirali so mesta, neke nove civilizacijske norme in to … Vse je že, kao bilo. In jaz v tej noči zadet ko ruski tank v Ukrajini. Mater so norci. Nočem gledati poročil, nočem na internetu teh kurčevih novic. Vojna, pa Izraelci … Pa kaj jim je!? Zgodovinski konteksti, usedline zamer in izbruh le teh, to je to. Vsaka klofuta se enkrat vrne. Za popizdit, tak čas … Kaj naj bi človek lahko naredil. Nič; skadiš dobro dozo, poslušaš jazz in svet je lepši, lepo ozvočen, ha, ha ha … Jutri, jutri, ja. Skadil bom primerno dozo, šel na izlet in … Nova svoboda, ha ha ha …