Obeti

Kot je bilo že najavljeno, odpiramo novo področje objavljan – mesto dajemo mladim, predvsem tistim, ki jim izpovedovanje in pisanje nudita neko uteho in izziv. In tu je prvi prispevek iz Osnovne šole Otlica, kjer sem tik pred praznikom kulture imel literarno delavnico. Prosim vse pedagoge slavistike, tudi na srednjih šolah, da dijake usmerijo na to možnost. Prispevke pošljite na naslov, ki je viden zgoraj. Prav tako ponujamo prostor dobrim spisom učencem od 7 do 9 razreda osnovnih šol.

Pogovarjala sem se s snežakom

Bil je dan pred napovedanim snežnim viharjem. Zunaj je brila burja in zdelo se je, da te v obraz »špikajo« ledene iglice.

Fantek po imenu Ivo je pred eno uro na televiziji slišal, da bo jutri obilo snega. Ivo se je razveselil in sam pri sebi pomislil: »Tooo! Jutri bom lahko naredil cel kup snežakov! In kepal se bom s prijatelji!«

Bila je osma ura zvečer. Ivo je šel spat in sanjal … snežaka, ki je imel veliko debelo metlo, majhen lonec s črtami in potem … Ivo se je zbudil, razmišljal je, kaj bi se lahko še zgodilo.

Pogledal je skozi okno – joj, to je bilo eno samo veselje! Oblekel se je, obul snežke in ne da bi pojedel zajtrk, se je pognal v sneg. Na vso moč je zavpil: »Jupiii! Veseli prvi dan v snegu!« Takoj je začel delati tri velike krogle: prva je bila velika kot pol avta, druga kot tri četrt in tretja kot dve nogometni žogi, no mogoče tri nogometne žoge. Ko je krogle sestavil v snežaka, mu je nadel na glavo še lonec, dal metlo v roko, šal okoli vratu, tri gumbe na trebuh pa še kamenčke za oči in usta. Nato je pomislil: »Mater, še korenček rabim! Bom kar mamo vprašal zanj.« Stopil je v hišo in mamo  rekel za korenček. Dala mu ga je, in takoj je stekel na plan ter dokončal snežaka. Nato se mu je pridružila sestrica in zakričala: »Jaaa! Snežak!« Ivo ji je zabrusil: »Ah, daj no. Ne bodi taka »prikupnica«, samo tri kepe na kupu so.« Mia pa je vztrajala, stisnila snežaka in si želela, da bi bil to njen snežak. »Daj mi ga! Daj mi ga!« Ivo ji je rekel, naj si naredi svojega, zato se je začela cmeriti. Kar naenkrat je ena njenih solzic padla na snežaka … Zdaj  se je zbudil in tudi premaknil se je. Iva je skoraj kap od začudenja. Stekel je v hišo po mamo. Mia pa se je medtem smejala, objemala snežaka ter se z njim pogovarjala. Snežak ji je celo pel pesmico. Ko sta prišla do snežaka Ivo in mama, se  ta ni več premikal, ni več pel, nič … Ivo je mami prisegal, da je snežak govoril in se premikal, a mu ni verjela. Rekla mu je: »Ah, daj no! Preveč igraš igrice.« in odšla na toplo v hišo.

Od takrat je minilo že 5 let in Ivo še sedaj ne ve, kaj se je moralo zgoditi, da se je snežak premaknil in spregovoril …

Maja Rosa, 7. razred