Čas
Čas v valovih
V meglici delcev se skriva svet,
vsak del je hkrati tu in tam;
misel lebdi zgoraj,
dokler se ne odloči, da je – zdaj.
Naš moderni svet šteje, meri in računa,
narava valovi in sanja o lepotah.
Možgani in zavest, kvantni instrumenti,
navdih dobijo, ko pride tisti pravi – zdaj.
Čas ni reka, temveč sled dejanj,
trenutek se veže z nami vsak,
ta igra ni več nič in ena;
živimo, ljubimo in smo, če le nastopi – zdaj!
Glas v etru
Oddan v neznano
moj glas drsi v dišeč večer.
Kot val svetlobe je,
ki nosi moj podpis.
S časom oslabi,
razbije se v šum.
V njem pa še trepeta
neizbrisni spomin
in diši omamno,
kot pokošeno seno.