Zvon večerni bo spominjal name
Zvon večerni bo spominjal name
Prihaja dan – ko bo zavladala tišina,
ko te zvon večerni bo spominjal name
na ljubezen, ki bo vstala iz spomina,
tisto, v katero več nihče ne verjame.
Takrat zvečer boš štela – prazne ure,
ker ti bo v tišino tulil – nemi volk,
spraševala veter, ki veje preko Mure,
čemu z njim prihaja k tebi samo molk.
Veš, tak je ta svet, če odcveti srce!
Ko odpoje svoje pesmi – v temo sveta,
poet utihne, z nasmehom v tišino gre,
v mir po neznanih stezah – nekam tja.
Ničesar ni – kar v svetu tem ne mine
in na tanko nit pripeto je življenje,
piš slučajnosti kaj hitro jo prekine,
da potujemo, kjer mine vse trpljenje!
A nikar ne joči, prišla boš za menoj,
ko v luč neba spet krila boš razpela,
tam te objamem – da bom ponovno tvoj,
če boš v ljubezen mojo – tam verjela.
Vasja Belšak