Kategorija: Roman v nadaljevanju

8. poglavje Po jasni noči se je dan pooblačil, a oblaki še niso grozili z dežjem. Undorm se je vračal k hiši, kjer je stanovala Ivana. Pot je sedaj poznal, saj si je zvečer z primerne točke ogledal vas; ocenil je da v vasi ne more biti več kot štiristo, petsto ljudi. Večina jutranjega prometa…

6. poglavje Odločil se je, da se v vas ne bo pritihotapil: stopal bo po cesti, dobil informacije, ki jih potrebuje, in odšel. Če je to bila res čarovnica, kot je domneval, so bili vaščani navajeni na vsaj malo nenavadnega. Sonce se je bližalo zenitu, ko je prišel do prve skupine hiš, kjer se je…

5. poglavje Alani je ves prosti čas med poukom porabila, da je prisluškovala morebitnim namigom Perota in Vida. Rada sta se tako igrala z njo, čeprav je verjela, da nista vedela za njeno popoldansko službo. Bolj kot je razmišljala, bolj neumno se ji je zdelo; kateri odrasel moški bi se šel take otroške fore? Vsak…

3. poglavje Alani Kastelman si je v polsvetlobi garderobe popravila pričesko, si dolge, svetle lase spela v čop, ter so obrisala solze. “Konec za danes. Zdaj moraš delat.” MAŠČEVANJE!!!! “Ne.” si je rekla. “Ne.” je še enkrat dahnila. Zapustila je temno garderobo, ki je služila tudi kot skladišče in prišla za šank majhnega, pozabljivega lokala…

1. poglavje Bzzt, bzzt, bzzt. Valdara je dvignila glavo in pogled iz vsebine delovnega zvezka in se naveličano razgledala po mizi, da bi poiskala izvor tihega vibriranja; vsaka motnja učnega procesa je bila dvajsetletnici več kot dobrodošla. Mobilnik je ležal na mizi ob prenosnem računalniku, ki je pri ugasnjenem monitorju predvajal najnovejše glasbene hite. Podzavestno…

STRAH PRVIČ IN STOTIČ Strah je. Vsako jutro. Vsak večer. Ves čas. Drhtenje. Ženska glava, ki pada in pada. Stojiš tam med grobovi. Čakaš. Prekleta napetost, ki ne izgine. Tujec stoji pred ogledalom. Oblaki so nizko. Pokrajina telesa je požgana. Vračanje na enake točke.  Ponovitev istih napak. Nekoč. Zaman čakaš na preboj. Da se dušenje…

LJUBITI  Z vso nežnostjo. Preprostostjo. Globino. Strastjo. Sneg. Koža. Mehkoba ustnic- Mehko se zarijejo prsti v zemljo. Besede, ki dežujejo v sanje. Slepo oko ekrana. Vojaki Zibaš se. Nazaj in naprej. Ljubezen je krik v prazno. Nočem več, reče črnolaska. Ljubezen je spremenila obliko. Kovinska pošast bruha ogenj.  Mozaik žalosti se sestavi. Množica. Samota. Valovanje….

TIŠINA HRUMI Strah je preplet obupa in nemoči nemira. Prividi so balzam za razbolelo dušo. Bitke izgubljenih vojn. Odpuščanja ni. Ostri robovi sveta. Kdo so vsi ti ljudje? Kje so drevesa, ki si jih sadil? Ne pomaga, ko stisneš dlan v pest. Predvidljiva zgodba. V vsaki se skriva sto drugih zgodb. Za vsako rabljeno besedo…

BELE NOČI Vstajam tam od enih do treh v belih nočeh. Vsako noč se režem do kosti. Praktično ne spim nič. Postajam zombi. Nevarno miren. Vstopiš skozi vrata jutrišnjega dne. Kamorkoli greš, prtljago nosiš s seboj. Vlak gode. Pokrajina beži. Spomin pa kot nož.  UTRIPANJE V SENCIH Strašna napetost, ki narašča in utripanje v sencih….

POŽGANE TRAVE Požgane trave, pokrajina tuja in gluha, spomini kot posušeni cvetovi pozabe, zemlja je razpokana, zima prihaja utrujenega obraza, zgrešene besede o moči in resnici, o malih vojnah in begu, o dolgih nočeh, ko se naselijo v strehe hiš, o hiši brez korenin, o pobeglih sanjah in ostrini samote, o življenju, ki je zdrselo…