Objave uporabnika: Besedoljub

Prgišče pesmi. SVETLOBE Nekaj skrušenega je v večeru, ki se razliva čez zenico pomladi. Takt ptičjega petja se razbrni skozi molitev cvetja, začrkovano z abecedo večnosti. Tvoje roke iščejo v meni roj ozvezdji, ki se gostijo v samoto Pa vendar prikličem svetlobo v kateri bova umila jok bližine. Glej te svetlobe, ki romajo v skrhnino…

TIHI Prepih vleče skozi pasažo in strga zabuljene obraze, prilepljen na viziranje izložb, prepolnih preplaha, da bo nekaj, kar je poceni, izpuhtelo iz nabora želja. On pa nič, zaviha si plašč in gre skozi mrežo hitečih. Mnogi imajo ušesne podaljške in nekaj govorijo, spet drugi imajo zaposlene roke na svetlečih ekranih telefonov, vsi so samo…

Jesenske megle so utonile v globeli. Tomo stoji ob koritu in gleda barve listja, ki je popadalo na vodo. V ustih mu je ostala smola slabega žganja, ki ga je pil spodaj v vasi. Ne zmorem več brez tega, zjutraj enega, opoldan aperitiv, popoldan pivce za živce, zvečer pa v bife in … Ne, ne,…

Obrne se proti križanemu, nekaj zamomlja in se prekriža. Pomagal ji je, da se je prebila čez i tri stopnice do notranjščine, kjer zdaj sveti bleščeča luč. Pospremi jo vse do postelje, še vedno je bosa … No, ne bo ji hudega, pomisli, povsod je čisto … Pusti jo samo. Tudi če se ne bo…

Preči čez pokošeno senožet. In potem vidi v globoki senci temnozelen terenec Suzuki Jimi. In avstrijska registrska tablica. Povsem se mu približa. Gleda v notranjost. Obesek, velik križani visi iz ogledalca na sredi. Na sedežu je prazna polivinilasta vrečka, na sedežih zadaj pa tudi dve z napisi avstrijske trgovinske združbe. In zadaj je natrgan slamnik…

Ja, ja, bral sem te njegove zgodbe, od politike do seksa, celo humorne scene. In na vlaku … Izdano je bilo leta 1991. Ta nova svoboda … Zlitje naroda. Ja, prej pa dva sistema, kot nek velik družbenopolitičen  eksperiment, ki so si ga privoščile takratne velesile, Sovjetska zveza in ZDA. Danes pa … Oh, skoraj…

Julijska sparina je lebdela nad novim delom mesta. Med bloki se je jutranja vlaga hitro razblinjala; južnik je še kar vztrajal in česal sive stene, zibal rože, ki so visele z balkonov, in dvigoval krila ženskam, vsaj tistim, ki so si jih drznile obleči. Adi je sedel na balkonu, počasi pil kavo in premišljal o…

STRUNE DEŽJA Dež struni ure v nič, ki biča sanje. Lajež jutra se razobeša na mavrico horizonta. Vse je zrnato, razjasnjeno s filozofijo, ki je hotela dopovedati ničnosti v pogači razuma, da so sanje strte v žerjavici, sijoči v očeh, ki ližejo svetlobo, ponovljivo v vzdihih lomečih stopinje na jezeru stihije. Dež pa še kar…

Ja, saj res, sinoči sem ugasnil telefon, ker … Saj ne vem, zakaj. Anica, saj res, njo bi tudi mogel poklicati, samo zdaj … matura bo in to. Se ji kar kravžlja, ja. Da bi pa s Sonjo šel v Izolo? Ne vem, najbrž ne. Kdo pa jo bi celo pot poslušal – taka je….

    Tole, tole je kar neka avtobiografija bi rekel. Ta, ta … Ja, nagaral se je, vse do stenta, kot jaz … Kadilec, garač … No, ga bom jutri poklical in mu povedal, da sem prebral. Se pa zna izražati, to pa. Njegove kolumne, oh. Imel je politične posledice, stari režim. Petelin, ki je prezgodaj…