10. Goli in prestrašeni
STRAH PRVIČ IN STOTIČ
Strah je.
Vsako jutro. Vsak večer. Ves čas.
Drhtenje. Ženska glava, ki pada in pada.
Stojiš tam med grobovi. Čakaš.
Prekleta napetost, ki ne izgine.
Tujec stoji pred ogledalom.
Oblaki so nizko.
Pokrajina telesa je požgana.
Vračanje na enake točke.
Ponovitev istih napak. Nekoč.
Zaman čakaš na preboj.
Da se dušenje neha.
Samo udari. Udari močno. Da boš čutil.
Odmev. Odsev. Barve. Glasove.
Raztrgaj nit.
Ne piši o prijateljih, ki so se ubili.
Pusti imena. Plin. Rafale. Trupla. Samo udari. Močno.
Ko si enkrat na tleh, lahko samo še vstaneš. Ko stojiš lahko padeš.
Ne piši o knjigah.
A si? SRČEN, SLAN, SLADEK, BOGAT, MAMLJIV,
VSEOBSEGAJOČ, NESKONČEN, NEPOZABEN, CENJEN,
VIKTORIJANSKI, ZMAGOSLAVEN, MOČEN,
ROBUSTEN, DOBER, PRAVLJIČEN, DIVJI, SLUZAST,
UBIJALSKI, ČUTEN, POTEN, GROB, ŽENSTVEN,
VROČ, KREPOSTEN, SONČEN ,
PREDVSEM PA LJUBEČ!
Tako sem jo ljubil! Z vsem, kar je bilo v meni.
Ne glej v temo. Nikogar ni, nikogar ne bo.
Črnolaska sedi na balkonu. V rdeči srajčki.
Lepa. Pogled ujame lepoto.
Jezik jo čuti, dotik prepozna.
Lepota je v njenem pogledu.
Kako sedi. Kako drži cigareto.
Ženska prihaja po dovozu.
Dež nežno prši. Malo sem prehlajena, reče.
Reka šumi. V očeh so ognji.
Midva bova drugače? a ne, jo sprašuješ
In potem se ljubita. Spita drug v drugem.
Se prepleteta. Pašeta si. Ni razdalje. V očeh je odsev strasti.
Prepletena pogleda. Slečena koža.
Kriki galeba, ko vzleti.
Vesolje.
Ujameta slino na ustnicah. Kot uročen jo gledaš. Ko ji prihaja.
Potopiš se v vesolje njenega pogleda.
Trdno jo držiš. Ko grleno zakriči v orgazmu. Nočem. Nočem. Nočem. Nočem več. Nočem. Prividi lepote.
Naslonila se je na zid. Objameš jo, stisneš k sebi. Vase.
Potopiš se v njene oči. Mršiš ji lase. Privzdigne se.
Črnolaska leži poleg tebe. Vonj po jasminu.
Leži na kavču v dnevni. Pokrčila se je. Obliznila si je ustnice.
Njen vonj me noro vzburja. Blazno je, si rečeš.
Kako ni teže sveta?
Kako ni časa?
Gledaš jo nepremično ure in ure.
Dotikaš se je. Božaš jo.
Po bokih, po vratu, po stegnih.
Drug v drugem sta.
Nočem, da se je dotikajo drugi moški.
Sediš v kotu njene spalnice.
Veš, česa me je najbolj strah? te vpraša.
Da bova zbledela. Glej luno danes.
Ona vstopi na avtobus. Jesenska megla. Stečeš in ji na zarošeno okno narišeš srce.
Morda zadnjič.
Ljubezen je ali je ni.
Tiha zimska noč.
Trgaš si srce. Kos za kosom.
Razsul si se.
Razsul na drobne koščke.
V kotu stoji klavir. Zmečkana škatlica cigaret Pal Mal leži sredi sobe.
Brazgotina na beli koži. Vso noč nisi zatisnil očesa.
Malo čez polnoč so zaškripale stopnice.
Mož brez glave je v roki nosil vrv.
Ženska, ki se je bala svetlobe, je pobegnila.
Tiha zimska noč. Oddaljen lajež psov.
Veje vkovane v led.
Megla. Ruševine.
Svetlolaska pazljivo zloži obleko. Sede na rob postelje.
Nekoč bom odšla, reče, kar odšla bom.
Pod napeto dojko ima aparat s tremi iglami in vrvico napeljano do malega stroja, ki ga nosi za pasom.
Nič se ne boj, reče, to je za kri.
Črnolaska sedi na balkonu. Vzdihne in počasi vstane.
Pokrajina je vkovana v led.
Prsti so pokrčeni.
V odsevu njenega očesa so mrtve zvezde.
Na nebu ravna, bela črta. Avion, ki se vrača.
Nekaj ur nazaj je odvrgel bombe.
Za mikrofon stopajo pesniki. Slap besed.
O nebu. O večeru in jutru. O spominih. O sanjah.
O dragem, ki je odšel.
Ničesar ne veš o demonih.
O ognju pozabe. O metuljih.
Mož brez domovine si.
Oblaki so nizko.
Dež prihaja iz juga.
Ritem vlaka, ki se ziba.
Trop potepuških psov, ki steče čez progo.
Ponovi se. Sto in stokrat.
Oblaki so rdeči.
Rdeči kot kri.
BESEDE DEŽUJEJO V SPANJE
Besede dežujejo v spanje.
Vse bolj neresnično postaja.
Čas, ki se je je zdrobil v ustih.
Nevidna roka te prime za noge.
Vrti in vrti te. Glava se počasi bliža zidu. Tipaš po postelji.
Deklica se skloni in vzame v naročje mrtvega otroka.
Neskončno dolg hodnik. Podobe ožgane z napalmom.
Norost ponovitev.
Ne premikaš se več. Ne slišiš. Ne vidiš. Ne čutiš.
Samo bolečina udarja. Kljuva.
Reže in reže.
Peklenska vročina.
Zemlja poka.
Napetost.
Samo imena pozabe in imena smrti.
In tujost. Ves čas. Ves čas.
V cipresovem gaju plešejo klovni.
Minilo bo, si rečeš.
Kot se izteče reka v morje.
V obcestnem jarku leži obledela in pomečkana knjiga.
Vzameš jo v roke, listaš.
Strani, stavki, besede, črke bledijo.
Izginjajo.
Sediš na marmornem nagrobnem kamnu. Pričneš se zibati.
Nazaj in naprej.
Naprej in nazaj.
Nemoč.
Ujeti podobe.
Barve. Sence.
Opojni vonj po mleku.
Začetke. Hripavi glas starke. Nekje na križišču.
Koliko odtenkov ima lahko bolečina?
NE PIŠI
O otroku. O hiši. O družini.
O starki.
O prijateljih. O mestu.
O vasi. O otroštvu.
O ljubosumju.
O prahu časa.
O mami.
O črnolaski. O laži.
O tujcu. O udarcih.
O sovraštvu. O ljubezni.
O nemiru. O teži na prsih.
O ženskah. O ponovitvah.
O bolečini. O gradu. O nožu.
O belih nočeh. O imenih smrti.
O izgubljenem jutri.
O razdaljah telesa.
O angelih. O begu.
O peklu resničnosti.
O izdaji. O platnu neba.
O dežju, ki pada v dušo.
O žalostnih dvojcih brez krmarja.
O obsedenosti.
O zemlji.
O knjigah. O drevesih.
O svetilniku.
O začasno osvobojenem ozemlju.
O spominih.
O blaznosti.
O valovanju temnih misli.
O ognju pozabe.
O krikih in šepetanjih.
O vojni.
O tišini.
obupu.
O strahu.
O rabljenih besedah.
O demonih.
O grozi.
O lepoti.
O sanjah.
O prividih.
O krvi.
O potovanjih.
O odpuščanju.
O knjigah.
O grobovih.
O koži.
O ognju pozabe.
O demonih.
Bele kosti, ki se bleščijo v noči. Koleno, ki v počasnem posnetku potuje k obrazu.
Razpokane ustnice noči.
Kamni v ustih.
Val prihrumi vse do zida. Jutro
Zibanje. Nazaj in naprej. Naprej in nazaj.
Tišina hrumi.
Strah je preplet obupa in nemoči nemira.
Prividi so balzam za razbolelo dušo.
BITKE IZGUBLJENIH VOJN, SAMO UDARI
Bitke izgubljenih vojn.
Odpuščanja ni.
Ostri robovi sveta.
Kdo so vsi ti ljudje?
Kje so drevesa, ki si jih sadil?
Na razpotju stoji razpelo.
poceni, drago prodaj.
Dvojnik.
Ujameš se v past.
Nastavil si jo sam.
Tipaš v temi.
Trenutki, ko bi se rad raztrgal.
Sovražnost pogleda.
Oblaki so nizko.
Pokrajina je požgana.
Igre na odru življenja.
Rad bi se dotaknil obrazov.
Vračanje na enake točke.
Ponovitev istih napak. Nekoč.
Samo udari.
Udari močno.
Da boš čutil.
Odmev. Odsev.
Barve. Glasove.
Raztrgaj nit.
Oder je prazen.
Začetek ima konec.
Tujec. Vas.
Pusti imena.
Samo udari. Močno.
BODI, DRUGIČ I STOTIČ
SRČEN, SLAN, SLADEK, BOGAT,
MAMLJIV, MEHAK, VSEOBSEGAJOČ,
NESKONČEN, NEPOZABEN, CENJEN,
VIKTORIJANSKI, ZMAGOSLAVEN,
MOČEN, ROBUSTEN, DOBER,
PRAVLJIČEN, DIVJI, SLUZAST,
UBIJALSKI, ČUTEN, POTEN, GROB,
ŽENSTVEN, VROČ, KREPOSTEN,
SONČEN ,
PREDVSEM PA LJUBEČ.