Zrna norosti 20

ZATAKNJENA VEČERJA

“… Nečloveške razmere v naših političnih zaporih,” je iz ekrana butnil moški voditelj v napovedniku najbolj gledanih večernih poročil Kanala 73. Ženska voditeljica je dodala: “Posneli smo krvavo izpoved Simona Burbona, frontmena skupine Pankracija.”

V predsedniškem stanovanju se je golšavemu volčjeglavcu zataknil krompir v požiralniku, predsedniku vlade, ki je večerjal poleg njega, pa sta iz očesnih votlin izstopili krvavo ožiljeni zrkli. Medtem ko so se vrstile še ostale napovedi večernih prispevkov, je predsednik Dobrun z vijoličnim obrazom lopnil po sivem volčjašu: “Kaj pri hudiču je bilo to, Branko? Ali ni Kanal 73 naš?”

“Ampak Tone, vi ste …”

“Ne ti meni ‘Tone’, govno zarukano! Za to zablodo boš osebno odgovarjal!”

“Ampak, gospod predsednik, očitno smo bili zavedeni. Prispevek ste celo vi odobrili. Urednik vam ga je predlagal, da se po spodletelem protestnem koncertu na Metelkovi poležejo govorice o kršenju človekovih pravic in da se tistega pevca prikaže kot …”

”Nehaj brbljati, gniloba zagamana! Da mi takoj pošlješ fante po to podlasico od urednika! Kako se že kliče pezdetek?! Prokleti bebci nesposobni, vse moram sam urediti.”

V naslednjem trenutku je Dobrun že vrtel telefon in tulil, da bo dal vse skupaj zapreti v Kočevsko taborišče, če pri priči ne ustavijo večernih poročil. A bilo je prepozno. Najbolj udarna zgodba po osamosvojitvi Kadmanije je stekla skozi oči in ušesa že tako razdraženih državljanov:

“… naši televiziji je namreč prvi uspelo priti v politične zapore, ki po mednarodnih konvencijah sploh ne bi smeli obstajati. Posneli smo intervju z najbolj slavnim zapornikom Simonom Burbonom, karizmatičnim vodjem skupine Pankracija. Za Kanal 73 je spregovoril o lažni ovadbi in o nečloveškem ravnanju paznikov v zasliševalnih postopkih.

Poglejmo prispevek Tanje Karatnik.”

“S posebnim dovoljenjem se skupaj s kamermanom najprej spustiva po zatohlem hodniku proti večji zaporniški avli, kjer naj bi se srečala z najbolj razpoznavnim rezidentom političnih celic na Mozartovi 3 v Tebaji.

Namen te ustanove naj bi bil prehodne narave, saj naj bi zapornike po uvodnih zaslišanjih preselili v tako imenovano Kočevsko taborišče. V teh zastaranih prostorih naj bi trenutno prestajalo politično pridržanje predvidoma od 5 do 7 zapornikov – točne številke nam žal ne uspe izvedeti. Med rezidenti naj bi bilo največ tistih, ki so javno spregovorili proti vladi Antona Dobruna. Eden teh je tudi Simon Burbon – Maca, ki naju z vklenjenimi rokami pričaka ob pogovorni mizici. Kljub vidnim znakom nasilja na obrazu nama sogovornik zagotovi, da se v redu počuti. Ječar, ki naju je pripravljen pustiti sama, pa od daleč zasmehljivo doda, da je Maca padel po stopnicah, ker naj bi “preveč stegoval jezik in ni pazil, kod hodi”.

Najprej Simona vprašamo, zakaj je po njegovem mnenju pravzaprav končal v tem od človečnosti pozabljenem kraju …”