burjac@ajd.sik.si

Triptih najinih tišin

Pregibi samega sebe po vzoru Hieronymusa Boscha.


POVRŠINA: ZAPAHNJENA SIVINA

Prazen,
siv in
v hlad
poslikan
z bolečino
najinih
tišin,
zapahnjen je,
oltarni
triptih
tihega
razblina.

Zemlja,
stisnjena v
ploščat
nesmisel,
med iskanje
pozitive,
blodnje
v jedru,
kjer nas žge
sivina,
in se razpira
noč v
ruševinah.

 

LEVI PREGIB: NEMA BOLEČINA

Bila si tih opoj,
objem miru,
mižik nasmeha,
radost silna.

Bila si stih noči,
privid navdiha,
vir strasti,
lepota skrivna.

Bila si sreča moja
žarek, svit, toplina.

Zdaj si …
nema bolečina.

 

DESNI PREGIB: LED SPOMINA

Bila si tiha brazgotina,
klešče dna,
pogled prezira in
tesnoba neizmerna.

Bila si verz mrakob,
moreči sen,
izliv v poraz in
iznakažena milina.

Bila si rez v prsih,
trpke duše krčevina.

Zdaj si …
led spomina.

 

SREDINA: KONČNA TOPLINA

Končno svežina.
Sončev žar po časih bičanja dežjá;
duševne prhe medičina
po poglavjih suš prodanega duha.

Ta popolna praznina.
Umirjena tišina.
Uravnotežena sivina.

Kletka hrepenenj je v razbitinah.
Presušena je odhodna bolečina.

Končno …
le toplina.

 

Za dušo; Lesce-Begunje, 2021

Glasovanje

Za oddajanje glasov morate biti prijavljeni.

Arhiv

Prijava na E-novice