Spoštovani, včasih doživimo trenutke, ko se minljivost ostro zaseče v našo zavest. Izgubili smo ustvarijalko, ki je tvorno bogatila naše strani s svojimi prispevki. Monika Polda je odšla, njene zgodbe ostajajo. Ker je bila strastna sodelavka tudi na tečaju kreativnega pisanja, je pustila sled v vseh nas, zelo močno sled, ki jo je izpovedal Peter…

Sproščeno vzdušje v lokalu se stopnjuje in ne manjka dosti, da preskoči na naslednji nivo; alkoholni hlapi se stapljajo z aromo kave in raznimi dišavami – od ženskih parfumov, postanega potu in v očeh zapisane feromonske sledi, neotipljive, pa vendar vseprisotne želje ugajati. Mešanico začinja razpoloženjska glasba, ki prihaja iz dobrih zvočnikov, obešenih pod stropom….

Velike razpoke v skalah so bile nekoč v davnini polne globokega morja. V času gradnje železnice so postale shajališče mačk. Človek je bitje, ki ne prepozna, prestreže vonja in izločkov dišavnih žlez mačkonov. Zakorakal je na njihovo območje. Mačkoni so pričeli sovražno pihati. Človek ni prestregel in ne razumel njihovega pihanja, saj je bil zaposlen…

Ne vedoč kaj prihaja hodim po tej zemlji dal si mi ta nasmeh dal si mi to ime še preden sem vedel sam zase tako daleč še nisem bil nikoli ta veter ti travniki bodo za zmeraj v meni odzvanjali v zenitu sonca.  

Inženirja sta se najpoprej sestala v Trstu. V kavarni Orientalis.  Nekoliko pred izglasovanjem odloka o gradnji železnice. Obudila sta spomin na študentska leta, ki sta jih preživela na Tehnični univerzi v Pragi. In potem sta spregovorila o dejavnikih, ki delujejo zaviralno pri premikanju vlaka. Vse te dejavnike pa sta povezala z odljudno naravo v Baški…

  Očitno sem se izmazal. Toda dozdelo se mi je, da se nekdo dela norca iz mene. Z desne proti levi – že to se mi je zdelo čudno – so se namreč na steni vrstile žive slike znanih ljudi, in to dvojne: spredaj v barvah, v ozadju, z zamikom v desno, pa črno-bele. Le…

V meglici mladosti se zaletavam v tuja prepričanja,  ki postanejo moja.    Pogumno jih branim,  kot bi branil sebe,  kot vojak, ki brani državo,  a države ne pozna, kot jaz ne poznam sebe.    Le, ko z besedami nežno jadram po listu papirja,  v ritmu svoje biti,  se spomnim kdo sem.    Plujem skozi meglice…

Poznam vas, poznam gospa. Nekam čemerni ste. Mogoče ste slabo spali? Pa kaj me tako gledate? Vem, nisem primerno oblečen za tak lokal in za svoja leta. Vi pa lepo urejeni, z modno revijo v roki, zamišljeni, zgrbančeni v svoja srednja leta, pa vendar še tako pohotni. Zaljubljeni ste v svoje udobje.  Kreacija časa na…

Topla, a trda skala mi nudi oporo in naslon. Poleg mene se med skalami plazi neka  rastlina, odebeljena, očitno je nekje v začetku maja bujno cvetela. Občutek imam, da če ji prelomim en piramidast list, bo vse steklo iz njega. Sočno in bogato, a hkrati raste v skalah, torej tudi ugnano in vajeno razpenjenih viharjev….