Jaz vem, kdo je moril v imenu Antona. Tolsto prase je nahujskalo miličnika. Jaz vem, kaj je počilo v pravičnika. Molče sem tudi jaz pospravil Ernija. Jaz vem, kdo je spravil Ernija s sveta. Beli rabelj, nova sekta, stara mafija. Beli rabelj, beli rabelj, beli rabelj, stara mafija. V teh nekaj verzih je volčja banda…

Volčjak se je umiril: “Glej, nikomur se ne bo nič zgodilo. Še najmanj tebi. V Aheronu pričakujejo jutri kakih šeststo ljudi in mednje bo pomešanih trideset naših plačancev, ki bodo skrbeli za zaledje. Po tvojem strelu bomo poskrbeli tudi za prikrivanje dokazov. Pa saj veš, kako dobro so namazane te rutinske operacije, no. Saj nisi…

KRVAVO OMIZJE Nisem povsem priseben. Priznam, da me je prekleto strah in zato ne bom svetohlinil s cukrastim uvodom ala “Draga žena in ljubljeni sin …”, ker dobro vesta, da nisem bil, ne drag partner niti ljubeč foter. Ta zajebani svet pank glasbe ne dela izjem. Enako je surov do državnega sistema, kot do glasbenika…

NONO V PISMU Pol ure Magdinih napadov je prebilo precej debelo plast Juretove strpnosti. Po malem je padel tudi opojni konopljin ščit, v katerega se je bil odel v družbi lažnivega medveda pred slavnostnim družinskim kosilom. “Ko jebe to zajedavsko mačeho. Jebi se Magda!” Brez besed je vstal in v opoju zrna norosti lebdel skozi…

Avtor: Beardo Režija, glasba in branje: Peter Krkoč

“No, pa poglejmo, kdo je najina nocojšnja kuzlica,” se je sadistično oslinil Davor in potegnil osebni dokument iz denarnice. “Andrej Lazarević. Tudi prav. Nocoj boš plačal za svoje zločine, gospod Lazarević.” Brezplodno je bilo vsako opletanje z bratovim imenom, saj ta dva uniformirana debila očitno nista vedela, o kom govori medtem, ko sta ga okrutno…

Kak dan se mi zazdi da sem popolnoma razčlovečen moje dlani sanje podplati so razbrazdani od hotenja goltanja svojega srca ko si želi ven med ljudi tekat za oblaki   morda sem nekega dne ko mi je zastal dih in so mi otrpnile blazinice na prstih postal skorja odmev zataknjen pod čevlje neznanca    …

SLADKI PRIVIDI Pravijo, da si sami ustvarjamo prihodnost, svojo realnost.Vse, kar obstaja, si je najprej nekdo zamislil. Tako gre: Osnova vsega je misel.Zmes misli postane naš značaj.In naš značaj je naša usoda. Tudi želje so misli, naša vera v boljšo prihodnost. Močnejša kot je vera in samozavest pri uresničevanju želja, hitreje se želje utelesijo. Samo…