ZLO GLASNEGA V ZATONU Davor je z nejevoljo zaznal premikanje zobatega okovja in jeklenic. Ves blazen je zatulil po stopnišču. Šele sedaj se je spomnil, da je v kleti dvigalo, s katerim so ne nazadnje imeli namen pretovoriti drogo, še preden bi stavba pogorela. “NE! NE! NE!” je hrapavo krulil, medtem ko se je hropel…

Na samotnem otoku si žarek ki za otroški mezinec zgreši moje utrujene veke na ulici polni ljudi si trenutek izmuzljiv kot sekunda nujne tišine na belem polju tam odzgoraj si dlan ki jo stiskam ko zaprem oči.  

Popoldan je razrvan kot duša stare prešuštnice. Ljudje se mrzlično prestopajo sem in tja in napolnjujejo sveže orošen trg. »Eni beli, drugi rdeči, saj ni važ’n sam’ …« mi odmeva sprva v čelnem režnju, nato ta komična podoba otrok s klobuki in perjem odpleše mimo ušes, prek zatilja in vse do zastora zob, ko se…

OKOSTNJAK V OMARI “… stopim na oder in prepričam zbrane, da so bili zavedeni. Ti je sedaj vse jasno?” “Jasno, jasno …” “Ma klinac, ti je jasno! Sigurno boste spet vse zajebali, vi kreteni. Še enkrat ti bom ponovil cel postopek. Pa zapri vrata in preglej, če nama prisluškujejo.” “Vse je čisto, gospod predsednik. Prejle…

PRVI PLAN “Glej ga! Martin, kaj pa ti tu?! Kako si pobegnil iz zapora?” “Nisem. Sploh me niso ujeli in zdaj jim bo žal. Daj sem tisto kamero! Je kaseta vstavljena?” “Je. Pa kam misliš s kamero?” “V parlament. Bodite pripravljeni na komentiranje kislih ksihtov.” “Čakaj! Kaj?” “Boš videl. Ti samo pripravi predvajalnik ob odru!…

To pregibanje treh f(r)az bolečine ob izgubi prijatelja sem … pač … dolgo sem vse to zarival vase in … V dneh pričakovanja vseh svetnikov me je iz nepričakovanih senc podrlo in zarezalo v globino solz. Eno težjih poslovil življenja. Ja. Tujina; cesta; smrt. Žara. In njegova smrt je govorila z mano. Tu, v papirju….

VRVEŽ PRED NEVIHTO Jure je odložil varni telefon. Sedaj je vedel, kje bi lahko bila Maca in Lazar. Na dan drugega Zbora za pankracijo je dopoldne prespal v tiskarni, ki so jo priročno skrili za hrupno kovinarsko delavnico; lastnik je bil njihov dolgoletni podpornik. Jure je prižgal televizijo, da preveri situacijo v mestu. Večina kanalov…

Sedim na svojem fotelju in čakam na oddaje, ki jih zmeraj gledam. Navadil sem se, da sem sam. Držim se bolj zase, nikogar ne sekiram in jih ne opravljam.   Pa spet ne bo miru, kaj? Ne danes, ne nikoli! Venomer poslušam loputanje, šumenje, drsanje, korake … Nekoga pred vrati … Pa samo mir bi…

Fiziologija misli se mu ustavlja. Mrzle noge prelaga po obzorju postelje. Pogleda se v priročno ogledalce, ki ga najde na nočni omarici. Katera ga je že tam pozabila? Ah, da, da, to je bila Meta. Nasilna, bela Meta. Imela je jogurtno belo polt in dišala je po postanih parfumih. Sovražila je sonce, sovražila je cvetoče…