Preveč vsega, preveč … Ležim na postelji in razmišljam o tem, da bi si tudi nocoj privoščil še eno masažo, ampak res samo masažo, ker sem tako utrujen, da bi se ga najraje napil, kar bi me sicer za nekaj časa odvezalo svetu, ampak … Minda pravi, da je alkoholni odhod, odhod v začasno…

      Končno, jesensko, še močno sonce. Ležim v udobnem ležalniku na terasi in čakam, da me bodo poklicali h kosilu, tam okrog pol dveh, takoj po kosilu pa panoramski let. Vlečem skozi nosnice prijetno mešanico zraku, z juga podiši po borovcih in po morju. Pogledam vremensko napoved. Vse naslednje dni naj bi še pihalo in…

      Na parkirišču me že čaka uniformiran varnostnik, ki me pozdravi in mi nadrdra, da me gospod grof že pričakuje v majhni zasebni obednici in naj gre za njim. In še mi zagnano govori, da naj me ne skrbi za vozilce, da ga bodo že spravili kamor spada.  Po blagem nagibu se vzpneva na teraso…

globoko v gozd odpelji svoje telo v zemljo porini nežne roke naj tam najdejo svojo naravo globoko v gozd odpelji svoje misli pusti jim nad krošnje dreves naj tam najdejo svoj mir globoki v gozd odpelji svojo dušo pusti jo takšno, kakršna je naj se zlije sama vase zadrži trenutek spusti ga v večnost spusti…

gor grem, h gori kjer se svet ne dogaja kjer se svet le zgodi megla in potem sonce ko ponovno odprem oči uči me potrpežljivosti uči me ponižnosti trdote življenja in miline nenadne jasnine vsak moj stopljaj je sestavljen iz najine bližine   za ljubljenega se ponovno zaljubim in ljubim 

FATUM –USODA   “V ŽIVLJENJU SO LJUBEZNI, KI ZMEDEJO GLAVO, ČUTE, DUHA IN SRCE. MED NJIMI PA JE ENA SAMA, KI NE ZMEDE, AMPAK PRODRE V GLOBINO IN TA  UMRJE EDINOLE  Z BITJEM, V KATEREM SE JE ZAKORENINILA” ( neznani avtor )   O taki ljubezni je sanjarila in si jo neskončno želela doživeti. Da…

Tudi letos so kreativke v nadaljevalnem šolanju ustvarile nekaj tekstov, ki so vredni branja. Iz niza prispevkov je moč videti, kako so bili teksti mentorsko obravnavani in s kakšno spretnostjo so nekateri od njih že dobili drugačno estetsko nabitost. Tako se literarna šola predstavi, zdaj, ko smo zaključili. Nadejamo pa se, da bomo v jeseni…

Ugotavljam, da je do tam kar nekaj pešpoti. Vodnik mi pove, da je poti za dobre pol ure, torej, pol tja, pol nazaj, pa bo že deseta in pol – prepozno. Z vozilcem bi šlo. Najdem informacijo, kje je moč dobiti grofove mini premikalnike, nekakšne jajčaste skuterje, ki so na štirih kolesih in gnani na…

      Svežina jutra me preseneča. Hlad je sicer nekoliko večji kot sem ga pričakoval, a jutro je kot umito. Nikjer nobenega oblačka, ene sama jasnost, in tako globoka modrina, da bi kar odplaval nekam tja gor, kjer se kotali čas sem ter tja. Gledam stezice in ne vem, kam bi se napotil. Do sestanka z…