burjac@ajd.sik.si

Ob prazniku kulture

Zdi se spoštljivo, da ob prazniku kulture spregovorim o zdajšnosti kulture, ki se je nacefrala v politični žaloigri in je dobila svoj zakotek v splošni družbeni ozaveščenosti. Smo to, kar smo v kulturnem smislu, v namenu in pomenu jezika, ki ga na tem spletišču skušamo gojiti. Vse te male gredice tekstov, so razrastki našega jezika, ki smo si ga dovolili teptati, a nikakor ne poteptati. Veseli me, da Vas je toliko, ki še cenite zven materinščine in imate čut za izpovedno moč slovenščine, ki sicer ima uradni status, urejen z ustavo – saj vemo, kako je s tem. Ne bi preigraval vseh političnih žerjavic, vseh pritlehnih prizadevanj, da bi bili zgolj mala neznatna številka v svetovnem knjigovodstvu kapitala. Vse se začne pri nas samih, v nas. Klic podzavestne sle po vključitvi v nek kulturni sistem je starejši od klica po imeti, in ta imeti ti podarja status za biti – kultura pa nas navaja, da smo lahko tudi z manj imeti in z več biti. Kaj je bit, o tem se prerekajo filozofi, odkrili so jo pa literati in jo neštetokrat ubesedili. Kultura je tista kohezijska sila, ki poveže ljudi v družbeno tkivo, ki omogoči znosno sobivanje in kroti animalne vzgibe v ljudeh. Tako to je, od nekdaj, že od pracivilizacij naprej. Seveda ne smemo zamenjati kulture z verskimi obredi, s stihijskim etnološkim rajanjem, nikakor ne. Kultura je osmislitev duha, je presežek intelekta, da zmore udejaniti svoje bistvo, ki pa še ni povsem dozorelo. Stanje kulture je vedno odraz stanja duha – in zdaj smo tam, v tisti senci velike politike, ki nam odreja, kako moramo živeti in kako smemo. Pa naredimo svet lepši, podeljujmo si zgodbe, pesmi, glasbo, filme, nasmeh, sočutje, razumevanje; krepčajmo se s kulturo, ki daje in ne jemlje – če prav je za politiko to le še en odvečni sesalec skupnega profita – žal. In korona kriza je pokazala, da je lakota duše velika, da je nenadoma potreba po bližini organska nuja, da je kultura vraščena v nas, da je naša opora, naše sonce v temi te pandemije. Bodimo zvesti svoji notranji potrebi po lepoti, po umirjenem doživljanju trajanja, ki mu rečemo življenje. Naj bo kultura vaša vsakdanja potreba in ne samo praznični spotik.

Ob prazniku kulture iskrene čestitke vsem soborcem, vsem Vam, ki tkete ornament slovenske kulture, prav vsem: filmarji, fotografi, gledališčniki, slikarji, glasbeniki, baletniki, plesalci in plesalkeke vseh žanrov, pesniki, pisatelji, dramatiki, ljubitelski kulturniki vseh stopenj in zvrsti.

Poklanjam Vam nekaj svojih prebranih pesmi.

Bojan Bizjak


                

Glasovanje

Za oddajanje glasov morate biti prijavljeni.

Arhiv

Prijava na E-novice